16. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 3153/02 z dne 8. 4. 2003 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. II P 575/99 z dne 5. 11. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Ker je pritožnik (v pravdnem postopku tožnik) umaknil tožbo, je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka, nato pa še sklep, s katerim je zavrnilo predlog tožnika za povrnitev pravdnih stroškov. Višje sodišče je pritožbo zoper ta sklep zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V ustavni pritožbi pritožnik nasprotuje odločitvi sodišč, da mora ob umiku tožbe sam nositi pravdne stroške. Navaja, da je tožbo (zoper zavarovalnico) umaknil oziroma, natančneje, skrčil na zahtevek za povračilo stroškov, ker je v času tega postopka sodišče v drugem postopku ugodilo njegovemu zahtevku za plačilo iste obveznosti zoper drugega dolžnika (povzročitelja škode). S tem je odpadla potreba po posebni pravdi zoper zavarovalnico, vendar pa, kot navaja, bi bil zahtevek tudi proti zavarovalnici utemeljen. Zato bi sodišči pred odločanjem o pravdnih stroških morali kot o predhodnem vprašanju odločiti o tem, ali bi bil zahtevek zoper zavarovalnico utemeljen.

Sklicuje se na uveljavljeno prakso v primerih zahtevkov za povračilo nepremoženjske škode, kadar tožnik med pravdo umre.

Navaja, da mora tedaj tožnik tožbo umakniti, ker omenjeni zahtevek ni podedljiv, sodišče pa nato ob odločanju o pravdnih stroških kot o predhodnem vprašanju odloči o tem, ali bi bil zahtevek za povračilo nepremoženjske škode sicer utemeljen.

Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave.

2.Pritožnik sicer zatrjuje kršitev 22. člena Ustave, vendar v bistvu uveljavlja kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave.

To načelo pa ne preprečuje, da bi se različni položaji različno obravnavali. Prepoveduje le različno obravnavanje enakih položajev, kadar za to ni razumnih razlogov. V obravnavanem primeru kršitev ni podana, saj je tako položaj tistega, ki umakne tožbo zaradi izpolnitve, kot tudi položaj tistega, ki v sporih za povračilo nepremoženjske škode umakne tožbo zaradi smrti oškodovanca, različen od položaja, v katerem je bil pritožnik. Predvsem ni mogoče pritrditi pritožnikovi primerjavi svojega položaja s položajem, ki nastane ob smrti tožnika v pravdi za povračilo nepremoženjske škode. Tedaj gre za specifičen položaj, ko odločanje o glavnem zahtevku zaradi nepodedljivosti sploh ni več mogoče, saj ni nikogar, ki bi glede tega zahtevka lahko vstopil v zapustnikov položaj. Z navedbami, s katerimi pritožnik izraža zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča, ki je njegov zahtevek (v obravnavani zadevi: zahtevek za povračilo stroškov) zavrnilo, pa tudi ni mogoče utemeljevati kršitve pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave.

3.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kakor jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger