Jedro

Višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Primerna višina odškodnine za fizične bolečine in neugodnosti med zdravljenjem je ob upoštevanju vseh okoliščin, bodočih bolečinah in strah oškodovanke ob poškodbah 14.000 EUR, za psihične bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa 20.000 EUR.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki še 7.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.7.2006 dalje do plačila in ji povrniti 4025,84 EUR stroškov pravdnega postopka v roku 15. dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka.

V preostalem še izpodbijanem delu pa se pritožba tožeče stranke zavrne in se potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 306,14 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožnici za škodo, ki jo je utrpela pri operaciji žolčnih kamnov, ko so ji poškodovali glavni vod kar predstavlja resen zaplet in medicinsko napako, prisodilo odškodnino v skupni višini 32.692,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.7.2006 dalje do plačila. V presežku za znesek 22.754,72 EUR in zakonske zamudne obresti je zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da povrne tožeči stranki 3.675,13 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnici je prisodilo odškodnino za fizične bolečine in neugodnosti zdravljenja od zahtevanega zneska 15.000,00 EUR 12.000,00 EUR, za strah od zahtevanega zneska 5.000,00 EUR 3.500,00 EUR, za psihične bolečine za skaženost 2.000,00 EUR in za psihične bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti od zahtevanih 30.000,00 EUR 15.000,00 EUR. Preostali znesek pa se nanaša na povrnitev materialne škode. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstaja odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke, zato je tožnici tudi prisodilo odškodnino za škodo, ki ji je bila povzročena kot medicinska napaka.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki sicer navaja, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 338 člena ZPP, obrazloži pa le pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Izpodbija zavrnilni del sodbe v višini 14.500,00 EUR s pp. Sodišču očita, da ji je prisodilo prenizko odškodnino za fizične bolečine in neugodnosti zdravljenja in da ni dovolj upoštevalo bolečinskega obdobja z dodatnimi zapleti z zlatenico, ponovno operacijo, dolgotrajnim jemanjem pomirjeval, mnogokratnimi kontrolami, premestitvijo v drugo bolnišnico. Ob upoštevanju vsega tega bi ji sodišče moralo, glede na to, da je bila ob škodnem dogodku stara 34 let, prisoditi celotno zahtevano odškodnino. Prenizka je tudi odškodnina za strah, saj se je tožnica zelo ustrašila, ker je bila v resni življenjski nevarnosti, kar je pri njej povzročilo trajne posledice. Tudi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ji je sodišče prisodilo prenizko odškodnino. Ni dovolj ovrednotilo dejstva, da ima trajno dieto, kar vsakodnevno pri njej sproži hude duševne bolečine, saj ne more uživati normalne prehrane. Prav tako trpi ob obiskih, kjer mora odkloniti ponujeno hrano. Ima vsakodnevne prebavne motnje, ni zmožna fizičnih aktivnosti, dvigovanja bremen in hitrega spreminjanja pozicije telesa, saj se ji takrat pojavijo močne bolečine v trebuhu. Tudi ne more opravljati težja fizična dela, prav tako pa tudi ne dela v službi. Sodišče ni upoštevalo, da je bila poškodovana v najlepših in najzrelejših letih svoje osebnostne in fizične razvitosti in da se ni mogla posvetiti vzgoji in skrbi svojega mladoletnega otroka. Zato bi ji sodišče moralo prisoditi še nadaljnji 10.000,00 EUR, skupno 25.000,00 EUR predvsem zaradi tega, ker bo še najmanj 40 let prenašala te težave. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da se ji zviša odškodnina še za nadaljnjih 14.500,00 EUR ter glede na uspeh v pravdi odmeri na novo pravdne stroške. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov za sestavo pritožbe in takso za pritožbo.

Tožena stranka in stranski intervenient se zoper sodbo nista pritožila, prav tako pa nista vložila odgovora na pritožbo. Zato je postala pritožba v obsodilnem delu pravnomočna.

Pritožba je delno utemeljena.

Tožeča stranka dejanskega stanja, ki ga je v zvezi z fizičnimi bolečinami in neugodnostmi povezanimi z zdravljenjem ugotovilo sodišče prve stopnje ne izpodbija, pač pa le izpostavlja posamezne bolečine in neugodnosti. V pritožbi je sicer res navedla, da uveljavlja tudi ta pritožbeni razlog, vendar pa ne pove, v katerem delu sodišče ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja , zato pritožba v tem delu ni obrazložena niti kje je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče takšne kršitve ni našlo. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje samo delno nepravilno uporabilo materialno pravo. Odškodnina v višini 12.000,00 EUR nekoliko prenizka in je zato primerna odškodnina 14.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je nekoliko prenizko ovrednotilo dejstvo, da je bila tožnica ob škodnem dogodku stara 34 let in da bo imela tudi bodoče fizične bolečine, ki bodo sicer občasne in zmerne, vendar pa se ji bodo pojavljale vedno pri hoji in dvigovanju kot tudi, da bo imela bolečine v želodcu zaradi krčev in napenjanja ter bruhanja. Tudi te bolečine bodo pri njej trajne in so prav gotovo neprijetne. Tožnica je bila po prvi operaciji še enkrat operirana, prestavili so jo v drugo bolnišnici, imela je dvakrat neprijetne preiskave (ERCP), tudi neugodnosti povezane z zdravljenjem so bile precejšnje, kar vse kaže na to, da je upravičena do nekoliko višje odškodnine. V toliko je njena pritožba utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča odmerilo primerno odškodnino za strah, ki je v višini 3.500,00 EUR glede na ustaljeno sodno prakso, dovolj visoka. Pri tem je pravilno ovrednotilo njen strah ob tem, ko je ugotovilo, da je bila pri operaciji poškodovana, kot tudi strah pred ponovno operacijo. Pri tej obliki škode pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati trajnega strahu, saj spada takšen strah k drugi obliki škode v kolikor poruši tožničino duševno zdravje in so zaradi tega zmanjšane njene življenjske aktivnosti.

Delno pa je utemeljena pritožba v delu, ko tožnica izpodbija odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča je za to obliko škode primerna odškodnina v višini 20.000,00 EUR. Tožnica tudi v tem delu ne pove kje sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Glede na dejansko stanje, ki ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje nekatere okoliščine premalo ovrednotilo. Premalo je upoštevalo starost tožnice ob škodnem dogodku, kot tudi prognozo o tem koliko časa bo morala še prenašati takšne težave. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bo imela tožnica trajne težave in da bo zaradi tega morala popolnoma spremeniti svoje prehranjevalne navade, saj mora imeti trajno dieto, ugotovilo je tudi, da ni zmožna fizičnih aktivnosti, dvigovanja bremen ali hitrega spreminjanja pozicije telesa, ker se ji takrat pojavljajo močne bolečine v trebuhu, kar jo prav gotovo ovira pri vsakodnevnem gibanju in aktivnostih. Tožnica je omejena tako pri delu na vrtu, doma, kot pri vseh težjih delih, kot tudi pri svoji poklicni dejavnosti. Glede na vse omejitve, ki sicer na prvi pogled niso tako hude, vendar pa je tožnica omejena pri vsakdanjem življenju in opravilih, je odškodnina, ki jo je odmerilo sodišče prve stopnje, nekoliko prenizka ter je primerna odškodnina v višini 20.000,00 EUR. Višja odškodnina pa ne bi bila primerna.

Pritožbeno sodišče je ob pravilni uporabi materialnega prava, določb členov 179 in 182, sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je tožnici prisodilo še odškodnino v višini 7.000,00 EUR, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo (ZPP čl. 358 in 353).

Zaradi delne ugoditve pritožbi in spremembi sodbe sodišča prve stopnje je tožnica uspela z večjim delom zahtevka, zato je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je stroške postopka, oz. tožničin uspeh v pravdi, izračunalo nepravilno in sicer kot povprečni uspeh glede na prvotno postavljeni zahtevek, glede na kasneje zvišani zahtevek in glede na to, da je tožnica s temeljem v celoti uspela. Pritožbeno sodišče se v takšen izračun uspeha ni moglo spuščati, saj se tožena stranka zoper takšen način izračuna ni pritožila. Glede na takšen izračun pa znaša uspeh glede na 100% uspeh po temelju, in po višini glede prvotnega zahtevka 92 % in glede zadnjega zahtevka 71 %. Tako znaša povprečen uspeh tožnice v tej pravdi 87 % in tolikšen del stroškov ji je dolžna povrniti tožena stranka. Tako je glede na 87 % uspeh tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov v višini 4.069,00 EUR, tožena pa glede na 13 % uspeh v višini 43,16 EUR. Po pobotu teh stroškov je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki še 4.025,84 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka.

Tožeča stranka je delno uspela s pritožbo, glede na izpodbijani del v višini 14.500,00 EUR je njen pritožbeni uspeh 48,27 %. Tako ji je tožena stranka dolžna povrniti 48,27 % stroškov pritožbenega postopka, ki jih je tožeča stranka priglasila kot strošek za sestavo pritožbe v višini 625 točk z 20 % DDV, kar znese nadaljnjih 124,40 točk, ter strošek takse za pritožbo, ki jo je plačala v višini 290,00 EUR. Tako so celotni stroški 634,24 EUR, glede na uspeh pa 306,14 EUR (ZPP čl.165 in 154).