Jedro

Pritožnik in njegova sodednja ne moreta biti hkrati napotena na pravdo glede nasprotujočih si dejstev - on z zahtevkom, da kupnina v višini 25.000,00 EUR ne predstavlja darila, ona pa z zahtevkom, da se ta kupnina kot darilo vračuna v pritožnikov dedni delež. V obeh delih izreka gre namreč za napotitev na pravdo v zvezi z istim spornim dejstvom, zaradi česar pravica vsakega izmed dedičev ne more biti hkrati manj verjetna in bolj verjetna. Sodišče prve stopnje bi lahko na pravdo napotilo le enega izmed njiju - tistega z manj verjetno pravico.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II./3. točki izreka razveljavi.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Pritožnik krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka) in dediča A. A. napotilo na pravdo, da s tožbo zoper B. B. uveljavlja zahtevek: (1) da se ji v dedni delež vštejejo darila (vsebina sefa na naslovu C., denarna sredstva za izgradnjo hiše v D., denarna sredstva v skupni višini 20.000 EUR in osebno vozilo Golf 1), (2) da v zapuščino spada mešalec za beton, ki se nahaja na naslovu C., (3) da kupnina od zazidljivega zemljišča v E. v približni višini 25.000 EUR ne predstavlja darila, in (4) da tudi osebno vozilo Mercedes Benz ne predstavlja darila (II. točka izreka). Na pravdo je napotilo tudi dedinjo B. B. (III. točka izreka) ter sklenilo, da sta dediča tožbo dolžna vložiti v roku 30 dni (IV. točka izreka), sicer bo sodišče nadaljevalo s postopkom, ne da bi upoštevalo njune navedbe (V. točka izreka).

2.Zoper II. točko izreka sklepa se pritožuje dedič A. A. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in o zadevi samo odloči oziroma jo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da bi glede vštetja daril sodišče na pravdo moralo napotiti B. B. V zapuščinskem postopku je že bilo izkazano, da je za časa zapustnikovega življenja ta darila prejela, tako da bi morala sama dokazovati, da to premoženje ne predstavlja daril.

Mešalec za beton je kupil zapustnik, lastninske pravice ni nikoli prenesel na B. B., zato je mešalec že predmet zapuščine. Če pa je B. B. lastninsko pravico na tem mešalcu pred smrtjo zapustnika že prejela, je ona tista, ki je dolžna dokazati, da ne spada v zapuščino. Sodišče bi moralo na pravdo napotiti njo, ne pritožnika.

Sporno je, ali je pritožnik sploh prejel kupnino v višini 25.000 EUR, in če jo je prejel, kakšen je pravni temelj tega prejetega denarja. Ker B. B. trdi, da je ta denar prejela kot darilo, bi morala to dokazati ona. Z izpodbijanim sklepom je bila tudi napotena na pravdo, da dokaže, da se pritožniku kupnina v višini 25.000 EUR kot darilo všteje v dedni delež. Pritožnik ne more biti napoten na pravdo zaradi istega vprašanja. Prejem darila je v pravdi dolžan dokazovati tisti, ki v zapuščinskem postopku trdi, da je sodedič prejel kakšno darilo, če je prejem darila sporen. Če B. B. obstoja darila ne bo dokazala, potem tudi pritožniku ne bo potrebno dokazovati, da je ta denar prejel kot odmeno za svoje delo. V pravdi, v kateri bi B. B. dokazovala obstoj darila, pa bi imel pritožnik možnost trditi, da tega darila ni prejel oz., da ta denar predstavlja odmeno, ki jo je prejel za svoje delo, in ne darila. Enako velja tudi za osebno vozilo Mercedes Benz.

3. Dedinja B. B. na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Če je med dediči spor o dejstvih ali uporabi prava o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, sodišče po določbi 1. točke 212. člena Zakona o dedovanju prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo. Enako ravna sodišče, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato mora sodišče to presoditi glede na okoliščine konkretnega primera. ZD zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno. Pri presoji mora izhajati iz pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, in upoštevati do trenutka odločitve zbrano procesno gradivo.

6. Sodišče je postopalo pravilno, ko je pritožnika napotilo, da v pravdi uveljavlja zahtevek za vračunanje daril v dedni delež sodedinje. Breme dokazovanja daril je praviloma na tistem, ki trdi, da so bila darila dana. Le v določenih okoliščinah (npr. v primeru predložitve listinskih dokazov, ki izkazujejo dano darilo) bi se dokazno breme prevalilo na tistega, ki zatrjuje, da darila ni prejel. V konkretni zadevi take okoliščine niso podane. Pritožnik je zatrjeval, da je sodedinja darila prejela, pri čemer listinskih dokazov, ki bi potrjevali njegove trditve, ni predložil. Sodedinja je prejem daril zanikala. Ker ni prišlo do prevalitve dokaznega bremena, mora darilo dokazati tisti, ki se nanj sklicuje - v tej zadevi pritožnik. Poleg tega dediču ni mogoče naložiti dokazovanja negativnega dejstva (da ni prejel darila v zatrjevanem obsegu), kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeni ugovor, da bi sodišče na pravdo glede vračunanja daril moralo napotiti B. B., je neutemeljen.

7. Iz povsem enakih razlogov je neutemeljen pritožbeni ugovor glede napotitve na pravdo v zvezi z mešalcem za beton. B. B. je trdila, da ga je pritožnik prodal že za časa zapustnikovega življenja. Ker je pritožnik trdil, da je obstajal še eden, je dokazno breme glede njegovega obstoja in dejstva, da spada v zapuščino, na njem.

8. Neutemeljeno pritožba izpodbija tudi odločitev v delu, ki se nanaša na osebno vozilo Mercedes Benz. Pritožnik je tekom postopka priznal trditve B. B., da je zapustnik to vozilo za časa življenja prepisal nanj, pri čemer ni trdil, da je šlo za odplačen pravni posel. S tem, ko je priznal prenos lastništva, je B. B. svoje dokazno breme glede zatrjevanega darila prevalila nanj. Na njem je sedaj dokazno breme glede dejstva, da ni šlo za darilo.

9. Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da pritožnik in dedinja B. B. ne moreta biti hkrati napotena na pravdo glede nasprotujočih si dejstev - on z zahtevkom, da kupnina v višini 25.000,00 EUR ne predstavlja darila, ona pa z zahtevkom, da se ta kupnina kot darilo vračuna v pritožnikov dedni delež. V obeh delih izreka gre namreč za napotitev na pravdo v zvezi z istim spornim dejstvom, zaradi česar pravica vsakega izmed dedičev ne more biti hkrati manj verjetna in bolj verjetna. Sodišče prve stopnje bi lahko na pravdo napotilo le enega izmed njiju - tistega z manj verjetno pravico. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu materialnopravno zmotna. Dedinja B. B. se zoper odločitev, s katero jo je sodišče prve stopnje napotilo na pravdo, ni pritožila, zato je ta pravnomočna. Pritožbeno sodišče v ta del odločitve ne more več posegati. Zato je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti v II./3. točki izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD), torej v delu, v katerem je bil na pravdo v zvezi z naravo kupnine v višini 25.000 EUR napoten pritožnik.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 174. člena ZD.

-------------------------------

1(1) Med drugim glede zahtevka, da se pritožniku v dedni delež kot darilo vračuna kupnina od zazidljivega zemljišča v E. v višini 25.000 EUR.

2(2) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

3(3) Ur. l. RS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZD.

4(4) Prim. VSL sklep I Cp 1534/2015 z dne 9. 9. 2015, VSL sklep I Cp 804/2018 z dne 20. 6. 2018, VSL sklep II Cp 636/2021 z dne 4. 5. 2021, VSL sklep I Cp 810/2022 z dne 7. 6. 2022.

5(5) Prim. VSL sklep I Cp 804/2018 z dne 20. 6. 2018, VSL sklep II Cp 1059/2019 z dne 16. 10. 2019.

6(6) Glede zneska 15.000 EUR je predložil potrdilo sodedinje o prejemu posojila, iz katerega ne izhaja, da je šlo za darilo. Če dedinja posojila ni vrnila, ne gre za darilo, temveč za dolg do zapustnika.

7(7) Prim. VSL sklep I Cp 1863/2023 z dne 9. 11. 2023, VSL sklep I Cp 2942/2016 z dne 15. 3. 2017, VSL sklep I Cp 782/2016 z dne 23. 3. 2016.