Jedro

Leasing pogodba je inominatna pogodba, ki kot poseben pogodbeni tip zakonsko ni urejena. Zato je presoja pravic in obveznosti pogodbenih strank ter posledic kršitve leasing pogodbe odvisna od vsebine leasing pogodbe (in splošnih pogojev poslovanja kot sestavnega dela pogodbe) kot avtonomne ureditve pogodbenega razmerja in s tem materialnega prava. Iz vsebine leasing pogodbe pa ne izhaja domneva soglašanja z obračunom dolga po razvezi pogodbe v primeru neoporekanja končnemu obračunu leasingodajalca. Taka posledica pa ne izhaja niti iz splošnih določb OZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče obdržalo v veljavi izvršilni sklep Okrajnega sodišča v L. VL 17329/2009 z dne 25. 11. 2009 v 1. in 4. točki izreka (1. točka izreka) in toženi stranki naložilo povračilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 479,28 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in uveljavljala vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Smiselno je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka temelji svoj tožbeni zahtevek na obračunu dolga tožene stranke kot posledici razdrtja pogodbe o finančnem leasingu, sklicujoč se tudi na splošne pogoje poslovanja kot sestavnega dela pogodbe, v katerih sta pravdni (pogodbeni) stranki določili obveznosti tožene stranke kot leasingojemalca v primeru razdrtja pogodbe.

6. Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je, ker tožena stranka končnemu obračunu tožeče stranke ni pravočasno ugovarjala, nastopila domneva, da z njim soglaša. Pritožnik utemeljeno opozarja, da z nereagiranjem na tožnikov končni obračun dolga le-tega ni pripoznal. Le v takem primeru bi bili tudi po presoji pritožbenega sodišča neupoštevni toženčevi ugovori nepravilnega obračuna, podani šele v predmetnem sporu. Nobene pravne podlage ni videti v stališču prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka z ugovori zoper tožnikov obračun dolga, uveljavljanimi šele v sodnem sporu, prekludirana.

7. Leasing pogodba je inominatna pogodba, ki kot poseben pogodbeni tip zakonsko ni urejena. Zato je presoja pravic in obveznosti pogodbenih strank ter posledic kršitve leasing pogodbe odvisna od vsebine leasing pogodbe (in splošnih pogojev poslovanja kot sestavnega dela pogodbe) kot avtonomne ureditve pogodbenega razmerja in s tem materialnega prava. Iz vsebine leasing pogodbe pa ne izhaja domneva soglašanja z obračunom dolga po razvezi pogodbe v primeru neoporekanja končnemu obračunu leasingodajalca. Taka posledica pa ne izhaja niti iz splošnih določb OZ.

8. Tako se pokaže, da zaradi zmotne uporabe materialnega prava prvostopenjsko sodišče ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, saj ni izčrpalo vse obrambne trditvene podlage tožene stranke, zlasti zatrjevane neupravičenosti zaračunavanja stroškov izterjave družbe A. d.o.o., stroškov cenitve priklopnika ter dosežene prodajne vrednosti priklopnika, kar vse je vplivalo na obračun dolga.

9. Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).