Jedro

Sodišče je izvedlo dokaz, ki ga je predlagala tožnica in je zato po tretjem odstavku 242. člena ZPP plačilo pričnine in potnih stroškov naložilo tožnici. Na pravilnost odločitve ne more vplivati tožničino razlogovanje, da je bila priča dr. A. A. opredeljena kot njej obremenilna priča in da se je z njo zgolj želela soočiti zaradi trditev v predloženi izjavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijanim sklepom priznalo priči dr. A. A., zaposleni pri OE Zdravstveni dom B., pravico do povračila izgubljenega zaslužka v višini 19,86 EUR, ki naj se nakaže na račun njenega delodajalca OE Zdravstveni dom B. in ga je tožnica upravičenki dolžna plačati v roku 8 dni. Priči dr. A. A. je priznalo še povračilo potnih stroškov v višini 6,20 EUR, ki ga je dolžna tožnica plačati v roku 8 dni po prejemu tega sklepa. Odločilo je, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.

2. Zoper tak sklep se tožnica pritožuje v celoti. Vztraja, da je bila dr. A. A. zavedena kot priča toženca. Za tožnico je bila priča ključna obremenilna priča. Izjava priče je bila lažna, napisana po naročilu dr. C. C., 8 mesecev po domnevnem incidentu. Sama ni nikdar predlagala zaslišanja dr. A. A., kot trdi sodnica v 7. točki sklepa. 31. 5. 2023 je zahtevala zaslišanje dr. A. A. z namenom, da bi se lahko osebno soočila z njeno lažno izjavo. To ji je bilo osebno zagotovljeno s strani predsednice senata na prvem naroku za glavno obravnavo. Toženec je 31. 5. 2023 na naroku za glavno obravnavo umaknil predlog za zaslišanje priče z utemeljitvijo, da je dr. A. A. seznanjena zgolj z enim incidentom. Sodnica se je kljub temu o tem incidentu razpisala v sodbi. Kot priča je bila v dopisu dr. C. C. navedena kot njegova priča, kjer je pojasnil, zakaj tožnice ne more imeti kot pacientke in priložil njeno izjavo. Dne 31. 5. 2023 bi dr. A. A. morala pristopiti kot vabljena priča toženca na narok za glavno obravnavo. Zakaj priča ni prišla, je ostalo nepojasnjeno, zato je sodnico vprašala, na kateri naslov jo je vabila in kje so dobili naslov. Da je toženec umaknil predlog za zaslišanje priče dr. A. A. ni tožničin problem. Tudi ključna priča dr. D. D. se je izgubil iz seznama prič toženca, na katero je dr. C. C. opiral svoje vzroke za odklonitev izbire. Tožnica je vztrajala pri zaslišanju dr. A. A., ker ji je to obljubila predsednica senata. Zato se ne čuti dolžno poravnati pričnine priče nasprotne stranke dr. A. A., ki ji je s svojo lažno izjavo in lažnim pričanjem povzročila nepopravljivo škodo v nadaljevanju postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, kot tudi po uradni dolžnosti.

5. Tožnica same odmere ne graja.

6. Po 242. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) ima priča pravico do povračila potnih stroškov ter izgubljenega zaslužka, kar je sodišče tudi pravilno priznalo in obrazložilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Sodišče je izvedlo dokaz, ki ga je predlagala tožnica in je zato po tretjem odstavku 242. člena ZPP plačilo pričnine v znesku 19,86 EUR in potnih stroškov v višini 6,20 EUR naložilo tožnici. Na pravilnost odločitve ne more vplivati tožničino razlogovanje, da je bila priča dr. A. A. opredeljena kot njej obremenilna priča in da se je z njo zgolj želela soočiti zaradi trditev v predloženi izjavi. Ključen ni razlog, zakaj se je tožnica želela soočiti z dr. A. A. kot pričo. Osrednji element kontradiktornosti postopka se ravno odraža v dejstvu, da se lahko vsaka stranka seznani in opredeli do dejstev, dokazov in trditev nasprotne stranke, kar pa ne vpliva na tožničino dolžnost povrnitve pričnine ter potnih stroškov priči dr. A. A. 7. Ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da bi moral stroške priče dr. A. A. kriti toženec, ki je podal dokazni predlog za njeno zaslišanje. Res je toženec v odgovoru na tožbo podal tak dokazni predlog, vendar je, kot tudi sama navaja tožnica, toženec ta dokazni predlog na naroku za glavno obravnavo 31. 5. 2023 umaknil z utemeljitvijo, da je omenjena priča seznanjena zgolj z enim incidentom, ki ni bistven za razsojo.

8. Tožničino trditev, da sama ni predlagala zaslišanja obremenilne priče dr. A. A., ovrže vpogled v zapisnik o naroku za glavno obravnavo 31. 5. 2023 (list. št. 40) in z dne 16. 12. 2022 (list. št. 15), kjer je razvidno tožničino vztrajanje pri zaslišanju dr. A. A. Tudi priloga 1, kjer je tožnica pojasnila, zakaj vztraja pri zaslišanju priče dr. A. A. potrjuje, da je tožnica vztrajala pri njenem zaslišanju. Da si je tožnica prizadevala za soočenje z dr. A. A., je razvidno tudi iz tožničinih poizvedb o vabljenju prič (list. št. 34 in 35), kjer so uradni zaznamki sodnih zapisnikaric z dne 29. 5. 2023 in 31. 5. 2023, pri katerih je tožnica telefonično večkrat poizvedovala, ali so bile priče vabljene in na kateri naslov.1 Tudi iz, v spis vložene, elektronske korespondence s tožnico (list. št. 48) je razvidno, da se je tožnica pisno opravičila za izostanek od naroka,2 hkrati pa vztrajala pri zaslišanju navedene priče. 9. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP. Ko uradni preizkus ni pokazal nobene uradoma upoštevne bistvene kršitve določb postopka, niti nepravilne uporabe materialnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Sodišče je toženca 22. 5. 2023 pozvalo, da skladno z 236. členom ZPP (list. št. 31) sporoči naslov vabljenja za pričo dr. A. A. 2 20. 9. 2023 zaradi zdravstvenih težav.