Jedro

Na podlagi ugotovitve, da je tožnica po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi prvega odstavka 138. člena ZIZ poravnala del toženkinega dolga z zarubljenimi sredstvi, je bilo potrebno ob pravilni uporabi 197. člena OZ njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugoditi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, - da se II. točka izreka spremeni tako, da se glasi: "Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 77444/2014 z dne 9. 6. 2014 ostane v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 1.835,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2014.", - da se III. točka izreka spremeni tako, da se glasi: "Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 77444/2014 z dne 9. 6. 2014 ostane v veljavi v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 10,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 21. 6. 2014 do plačila." in - da se IV. točka izreka spremeni tako, da se znesek 69,37 EUR zviša za 271,63 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 165,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, 1) da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 77444/2014 z dne 9. 6. 2014 ostane v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 6.227,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2014 do plačila ter v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 33,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 21. 6. 2014 do plačila (I. točka izreka), 2) da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 77444/2014 z dne 9. 6. 2014 razveljavi v prvem odstavku izreka za znesek 1.835,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2014 in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne (II. točka izreka), 3) da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 77444/2014 z dne 9. 6. 2014 razveljavi v tretjem odstavku za izvršilne stroške v znesku 10,20 EUR (III. točka izreka), 4) da je toženka dolžna tožnici v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 69,37 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (IV. točka izreka).

2. Tožnica se pritožuje zoper II., III. in IV. točka izreka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kot bistveno navaja, da je bil na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni z opr. št In 8/2013 (v nadaljevanju sklep o izvršbi) dne 26. 6. 2013 in 25. 7. 2013 opravljen rubež dveh toženkinih prilivov v skupni višini 1910,18 EUR in da je po njegovi pravnomočnosti z zarubljenimi sredstvi delno poplačala toženkin dolg. Sklicuje se na 2. točko Splošnih pogojev poslovanja z N. osebnimi računi (v nadaljevanju Splošni pogoji) in na 8. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Ne strinja se z zaključkom, da sredstev ni blokirala in da je na toženkinem računu povzročila nedovoljeno negativno stanje. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe s stroškovno posledico.

3. Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo tožeče stranke.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica je utemeljevala tožbeni zahtevek s trditvijo, da je v skladu z 2. členom Splošnih pogojev(1) dne 26. 6. 2013 in 25. 7. 2013 opravila rubež dveh toženkinih prilivov v skupni višini 1910,18 EUR in da je z navedenim zneskom delno poravnala toženkin dolg iz pravnomočnega sklepa o izvršbi z opr. št. In 8/2013 (v nadaljevanju sklep o izvršbi). V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da tožnica ni zarubila toženkinih sredstev in da toženkin dvig z dne 8. 11. 2013 v višini 1.700,00 EUR ni povzročil nedovoljenega negativnega stanja na njenem računu. Po stališču sodbe tožbeni zahtevek ni utemeljen niti na podlagi 197. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Ker naj bi tožnica bremenila toženkin račun preko dovoljenega limita v višini 6.000,00 EU na podlagi sodne odločbe, naj bi s prenosom sredstev za sklep o izvršbi v višini 1.910,18 EUR dne 8. 11. 2013 dejansko razpolagala z lastnimi sredstvi in brez zakonite podlage. Sredstva za toženko naj bi torej založila na podlagi sodne odločbe in ne na podlagi zakona.

6. Materialnopravno zmotno je stališče izpodbijane sodbe o neutemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi 197. člena OZ. V skladu s 197. členom OZ ima namreč tisti, ki za drugega kaj potroši, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo.

7. V okoliščinah konkretnega primera vprašanje, kdo naj bi povzročil nedovoljeno negativno stanje na toženkinem bančnem računu, ni pravno relevantno. Iz toženkinih ugovornih navedb o tožničini kršitvi pogodbe o izrednem limitu zaradi povzročitve nedovoljenega negativnega stanja ne izhaja materialnopravni zaključek o neutemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi 197. člena OZ. Ker je tožnica izvršila sklep o izvršbi na podlagi 138. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), je utemeljenost njenega zahtevka odvisna izključno od vprašanja, ali je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi delno poravnala toženkin dolg z zarubljenimi sredstvi.

8. Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožničino ravnanje ni imelo podlage v zakonu. Čeprav rubež toženkine terjatve v višini 1910,18 EUR ni razviden iz izpisa prometa na toženkinem računu (priloga A 1), to ne pomeni, da toženkina denarna pologa z dne 26. 6. 2013 in 25. 7. 2013 nista bila zarubljena. Ker ima sklep o izvršbi iz prvega odstavka 138. člena ZIZ že na podlagi zakona učinek rubeža in prenosa v izterjavo,(2) je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da rubež toženkine terjatve ni bil opravljen in da je tožnica s toženkinega računa brez zakonite podlage prenesla 1.835,64 EUR.

9. Na podlagi ugotovitve, da je tožnica po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi prvega odstavka 138. člena ZIZ poravnala del toženkinega dolga z zarubljenimi sredstvi, je bilo potrebno ob pravilni uporabi 197. člena OZ njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugoditi. Posledično je tožnica na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičena tudi do povračila vseh stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10. Zaradi zmotne uporabe 197. člena OZ je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v II. in III. točki izreka spremenilo tako, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 77444/2014 z dne 9. 6. 2014 v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 1.835,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2014 in v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 10,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 6. 2014 do plačila (prva in druga alineja I. točke izreka).

11. Odločitev o spremembi izpodbijane sodbe ima posledice tudi glede stroškovne odločitve (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Iz naslova povrnitve pravdnih stroškov za postopek pred sodiščem prve stopnje je pritožnica upravičena do 10,00 EUR za materialne stroške in 331,00 EUR za doplačilo sodne takse. Toženka je torej dolžna tožnici povrniti 341,00 EUR za stroške postopka pred sodiščem prve stopnje. Zaradi tega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zoper stroškovno odločitev in izpodbijano sodbo v IV. točki izreka tako spremenilo, da se znesek ugotovljenih stroškov zviša za 271,63 EUR (tretja alineja I. točke izreka). Ker je tožnica s pritožbo uspela, je upravičena tudi do povračila stroškov pritožbenega postopka v višini 165,00 EUR za plačilo sodne takse za pritožbo. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006. Op. št. (1): 2. točka Splošnih pogojev določa, da tožnica izvršuje sklepe o izvršbi v breme denarnih sredstev na računu, vključno s prilivi, ki prispejo na račun po prejemu sklepa, do končnega poplačila izvršbe oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje.

Op. št. (2): Prim. četrti odstavek 138. člena ZIZ.