Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče druge stopnje meni, da zakonodajalec z novo ureditvijo pogojev za taksno oprostitev, ne da bi za to obstajal razumno utemeljen razlog, ki izhaja iz narave stvari, v bistveno enakem socialnem (zlasti premoženjskem) položaju različno obravnava posameznike pri uresničevanju ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave) po načelu enakosti in prepovedi diskriminacije (14. člen Ustave), upoštevajoč socialni položaj oseb, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogle uresničevati (načelo socialne države - 2. člen Ustave). Pojasnjena neenaka obravnava je podana tudi v zvezi s pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ko je sodna taksa predpisana za pravno sredstvo.
Zakonodajalec pa je po oceni sodišča druge stopnje nedopustno posegel v pravico do dostopa do sodišča in pravico do pravnega sredstva v povezavi z načelom socialne države že s tem, ko je s pojasnjeno spremembo zakonske ureditve znižal mejo upravičenosti do polne taksne oprostitve pod prag revščine.
Pritožbeni postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti določbe 3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 63-2516/2013, v delu, ki se nanaša na spremembe besedila prvega, drugega in tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008 in 97/2010.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo strankin predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
2.Dolžnik v laični pritožbi sprejeto odločitev izpodbija v celoti in v bistvenem podaja nestrinjanje z zaključkom sodišča prve stopnje, da plačilo naložene sodne takse ne bi pomenilo zanj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, saj meni, da so izpolnjeni pogoji za taksno oprostitev. Opozarja, da je imel v zadnjih 12 mesecih skupaj le prihodke v višini 896,31 EUR, kar znese na mesec 74,69 EUR, in dodaja, da se nepremičnina, v kateri živi, ne bi smela upoštevati.
3.Postopek o pritožbi se prekine.
4.Povzetek odločilnih dejstev: - dolžnik, fizična oseba, je zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks ob vložitvi ugovora v izvršilnem postopku, - njegovi prihodki zadnjih 12 mesecev znesejo 896,31 EUR, kar na mesec znese 74,69 EUR, - je lastnik nepremičnine, v kateri živi sam, drugega premoženja nima, - v zadnjih 18 mesecih ni bil prejemnik denarne socialne pomoči. 5. V obravnavani zadevi dolžnik sicer ni prejemnik denarne socialne pomoči, izpolnjuje pa pogoje za njeno pridobitev glede na njene dohodke (tretji odstavek 6. člena in drugi odstavek 30. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih - v nadaljevanju ZSVarPre). Do nje je upravičen ne glede na lastništvo nepremičnine, v kateri živi, saj v zadnjih 18 mesecih ni bil prejemnik pomoči (1. točka drugega odstavka 27. člena ZSVarPre, v besedilu, kot je veljalo v času odločanja sodišča prve stopnje).
6. Sodišče druge stopnje bi pri odločanju o pritožbi moralo uporabiti določila prvega, drugega in tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), v besedilu, ki ga je uveljavila novela ZST-1B, po katerih sodišče stranke, ki ni prejemnica denarne socialne pomoči po odločbi pristojnega organa, ne sme oprostiti plačila sodnih taks v celoti, ampak jo lahko oprosti le delno oziroma ji odobri obročno plačilo ali odlog plačila.
7. Tako mora sodišče ravnati glede na jasno zakonsko dikcijo tudi v primeru, če je stranka v takem socialnem (predvsem premoženjskem položaju), da bi bila občutno zmanjšana njena sredstva za preživljanje tudi, če bi morala plačati sodno takso le v delu ali obročno.
8. Sodišče druge stopnje meni, da zakonodajalec z novo ureditvijo pogojev za taksno oprostitev, ne da bi za to obstajal razumno utemeljen razlog, ki izhaja iz narave stvari, v bistveno enakem socialnem (zlasti premoženjskem) položaju različno obravnava posameznike pri uresničevanju ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave) po načelu enakosti in prepovedi diskriminacije (14. člen Ustave), upoštevajoč socialni položaj oseb, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogle uresničevati (načelo socialne države - 2. člen Ustave). Pojasnjena neenaka obravnava je podana tudi v zvezi s pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ko je sodna taksa predpisana za pravno sredstvo.
9. Zakonodajalec pa je po oceni sodišča druge stopnje nedopustno posegel v pravico do dostopa do sodišča in pravico do pravnega sredstva v povezavi z načelom socialne države že s tem, ko je s pojasnjeno spremembo zakonske ureditve znižal mejo upravičenosti do polne taksne oprostitve pod prag revščine.
10. Sodišče druge stopnje je zato v skladu s 156. členom Ustave RS in prvim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) prekinilo pritožbeni postopek zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti določbe 3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZST-1B, Uradni list RS, št. 63-2516/2013, v delu, ki se nanaša na spremembe besedila prvega, drugega in tretjega odstavka 11. člena ZST-1, Uradni list RS, št. 37/2008 in 97/2010. Postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije.