Jedro

Če upravni organ ne izda odločbe v zakonsko predpisanem roku, se šteje, da je bila njegova vloga zavrnjena. ZKZ ne dopušča, da bi se smeli osuševalni in veliki namakalni sistemi do terciarnega omrežja vzdrževati v lastni režiji, ampak so lastniki zemljišč dolžni plačevati sorazmerne stroške za njihovo vzdrževanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo, s katero je tožeča stranka izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 9. 7. 2004, s katero je bila njena pritožba zoper odločbo Davčnega urada Murska Sobota z dne 23. 6. 2003, zavrnjena kot neutemeljena. S prvostopno odločbo je bilo tožeči stranki odmerjeno nadomestilo za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskem območju L., v skupnem znesku 35.558,00 SIT.

V obrazložitvi zavrnilnega dela sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da v obravnavani zadevi ni sporno, da parc. št. 29 k.o. ... leži na melioracijskem območju L. in da je bilo s Pravilnikom o določitvi višine obveznosti za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih v letu 2003 (Uradni list RS, št. 1/03, v nadaljevanju Pravilnik) za Upravno enoto Murska Sobota določeno nadomestilo v višini 4.000,00 SIT na hektar površine. Tožeči stranki je bilo na podlagi 94. in 95. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 55/03-UPB1) utemeljeno odmerjeno nadomestilo v znesku 35.558,00 SIT. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbena ugovora, da je tožeča stranka v letu 2003 sama vzdrževala melioracijske objekte na podlagi soglasja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdano za vzdrževanje melioracijskih naprav v lastni režiji, saj se soglasje nanaša na leto 2004, v obravnavani zadevi pa je sporno plačilo nadomestila za leto 2003. Tožeča stranka zoper sodbo vlaga pritožbo, sedaj revizijo, zaradi bistvene kršitve določb upravnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ter predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi revizije navaja, da je v obravnavani zadevi temeljno vprašanje, ali sme melioracijske objekte in naprave vzdrževati v lastni režiji, ali pa mu to ni dovoljeno. Dne 8. 7. 2003 je tožeča stranka pri Ministrstvu za kmetijstvo vložila prošnjo za vzdrževanje melioracijskih objektov v lastni režiji na območju nepremičnine parc. št. 29 k.o. ... Ker Ministrstvo za kmetijstvo o njeni prošnji, kljub večkratnim urgencam, ni odločilo niti v roku enega leta, se je na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02) štelo, da je bilo njeni prošnji ugodeno. To izhaja tudi iz soglasja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 28. 7. 2004. Zato ni utemeljena ugotovitev sodišča prve stopnje, da se soglasje nanaša zgolj na leto 2004 in leta, ki mu sledijo, ampak velja tudi za leto 2003. Ministrstvo za finance pritožbe zoper prvostopno odločbo ne bi smelo zavrniti, ampak bi moralo o pravici do vzdrževanja melioracijskih objektov in naprav v lastni režiji, odločiti kot o predhodnem vprašanju oziroma spodbuditi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da izda odločbo.

Tožena stranka na pritožbo, sedaj revizijo, ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je pritožba tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določilu prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. V 94. členu ZKZ je določeno, da sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje osuševalnih in velikih namakalnih sistemov do terciarnega omrežja zagotavljajo lastniki melioriranih zemljišč v sorazmerju s površino melioriranih zemljišč. Tožeča stranka je kot lastnik parc. št. 29 k.o. ... za leto 2003 dolžna zagotoviti sorazmeren del stroškov, kot to določa Pravilnik, ki ga je na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKZ izdal minister, pristojen za kmetijstvo.

Niso utemeljene revizijske navedbe, da se v primeru, ko organ ne izda odločbe v rokih, ki jih določa prvi odstavek 222. člena ZUP, šteje da je bilo vlogi stranke ugodeno. ZUP v četrtem odstavku 222. člena namreč določa, da če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen. Iz tega sledi, da se je prošnja tožeče stranke, naslovljena na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav štela za zavrnjeno in ne za ugodeno, kot to trdi tožeča stranka.

Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje zmotno pojasnilo tožeči stranki, da je dopis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 28. 7. 2004, z naslovom "Soglasje za vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav v lastni režiji" odločba oziroma soglasje, ki tožeči stranki omogoča, da v lastni režiji vzdržuje osuševalne in velike namakalne sisteme do terciarnega omrežja. Po presoji Vrhovnega sodišča ZKZ ne omogoča, da bi se smeli osuševalni in veliki namakalni sistemi do terciarnega omrežja vzdrževati v lastni režiji, saj določbi 92. in 94. člena ZKZ natančno razmejujeta, katere objekte in naprave vzdržujejo lastniki sami (92. člen) in za katere morajo plačevati sorazmerne stroške vzdrževanja (94. člen), zato tudi ni utemeljena revizijska navedba, da bi moralo Ministrstvo za finance samo odločiti o tem predhodnem vprašanju, oziroma bi moralo prekiniti postopek do odločitve Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.