Jedro

Res se v postopku zavarovanja kontradiktornost praviloma vzpostavi šele v ugovornem postopku, vendar to ni nujno, saj se v postopku po ZIZ smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP. Poleg tega v konkretni zadevi predlog za začasno odredbo ni bil vložen na začetku, temveč po tem, ko postopek že dlje časa teče in sodišče ne more mimo rezultata tega postopka, ko presoja verjetnost terjatve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ker terjatev zaradi zastaranja ni verjetno izkazana.

2. Zoper sklep se tožeča stranka pritožuje. Sodišču očita kršitev postopka, ker je svojo odločitev oprlo tudi na navedbe tožene stranke v postopku, pri čemer pa upniku ni dalo možnosti, da se o njih izjavi. Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe se kontradiktornost vzpostavi šele v ugovornem postopku. Tožena stranka je v postopku podala ugovor zastaranja, vendar gre še za materialnopravni ugovor, sodišče pa presoja na podlagi navedb o dejstvih, zgolj pavšalna trditev o obstoju nekega dejstva pa ne zadostuje za ugotovitev, da to dejstvo verjetno obstoji. Sodišče ni opravilo presoje, trditve katere od strank so verjetnejše. Poleg tega sklepa ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem sodišče govori o posebnostih konkretne zadeve in o tem, da so bile tri stranke pogodbe, saj sodišče ni pojasnilo konteksta upoštevanja teh posebnosti. Očitno je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki v tej zadevi niso bila zatrjevana.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Očitki o kršitvi pravice do izjave niso utemeljeni. Podatki spisa kažejo, da je tožena stranka že odgovorila na nasprotno tožbo in sicer je v odgovoru ugovarjala zastaranje. V zadevi je bil tudi že opravljen narok, na katerem je imela tožeča stranka možnost izjaviti se o navedbah tožene stranke v odgovoru na tožbo, prav tako je tožeča stranka podala predlog za izdajo začasne odredbe 5.6.2017, torej po tem, ko je že vedela za ugovor zastaranja. Nobenega dvoma torej ni, da je tožeča stranka imela možnost izjave (in da jo je tudi izkoristila) in očitana kršitev postopka ni podana. Res se v postopku zavarovanja kontradiktornost praviloma vzpostavi šele v ugovornem postopku, vendar to ni nujno, saj se v postopku po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) smiselno uporabljajo tudi določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Poleg tega v konkretni zadevi predlog za začasno odredbo ni bil vložen na začetku, temveč po tem, ko postopek že dlje časa teče in sodišče ne more mimo rezultata tega postopka, ko presoja verjetnost terjatve. Sodišče je presojo verjetnosti opravilo, opredelilo se je do navedb tožeče stranke in tudi do vseh odločilnih dejstev v zadevi, ki kažejo na verjetnost, da je terjatev zastarala. Tožeča stranka v pritožbi dejanskim zaključkom sodišča prve stopnje niti ne nasprotuje.

5. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).