Jedro

Sodna praksa je poenotena, da se v primeru, ko se prodaja nepremičnina v solastnini v več stečajnih postopkih, lahko takšna prodaja združi in (več dolžnikom istočasno) naloži izselitev. Pri tem ni bistveno ali je določena etažna lastnina. Torej sodna praksa je povsem enotna glede tega, da je mogoče drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP uporabiti v primeru, ko je stečajni dolžnik izključni lastnik stanovanjske hiše, ki se prodaja; v drugih primerih, kot je navedeni, pa se to pravilo uporablja le, ko sta oba solastnika stanovanjske hiše v postopku osebnega stečaja in se skupna stanovanjska hiša hkrati prodaja v obeh postopkih.

Izrek

Pritožba dolžnice se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora stečajna dolžnica v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti do 1/4 lastne nepremičnine stanovanjske hiše z naslovom ..., ki se nahaja na zemljišču z ID znakom parcela 000 in jo izročiti upraviteljici (I. izreka). Kar je upraviteljica zahtevala več, je zavrnilo (II izreka).

2.Zoper takšen sklep se je pritožila dolžnica zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitve postopka. Predlagala je, da višje sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma sklep razveljavi in spremeni tako, da konkretizira, katere prostore naj dolžnik izprazni.

3.Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je s sklepom o prodaji z dne 5. 11. 2026 (p. d. 133) odločilo, da se opravi skupna prodaja premoženja stečajne dolžnice, ki je lastnica nepremičnine ID znakom parcele 000 v deležu do ¼, ter premoženje drugega dolžnika (A. A.), ki je v stečajnem postopku St .../2020 (nepremičnine z ID znakom parcela 000 v deležu do 3/4). Gre za stanovanjsko površino v izmeri 1630 m2, stanovanjsko stavbo v neto tlorisni površini 206,7 m2, od tega bivalni prostor v izmeri 107 m2, garaža v izmeri 40 m2 in klet v izmeri 20 m2, odprta terasa oziroma balkon loža v izmeri 21,6 m2, balkon loža 8 m2. Za način prodaje je bil določen zavezujoče zbiranje ponudb. Upraviteljica je z vlogo z dne 5. 1. 2026 predlagala, da naj se dolžnici naloži izpraznitev ter izročitev nepremičnine v skladu z drugim odstavkom 395. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ugotovilo je, da se nepremičnina, ki je predmet skupne prodaje v dveh stečajnih postopkih in predstavlja družinsko stanovanjsko hišo, v kateri stanujeta dolžnika A. A. in B. B. kot lastnika nepremičnine, na kateri stanovanjska hiša stoji in jo imata v neposredni posesti, zato je s tem sklepom dolžnici naložilo, da svoj solastni delež nepremičnine izprazni in ga izroči upraviteljici. Enako bo naloženo tudi stečajnemu dolžniku A. A. v okviru postopka St .../2020.

6.Pritožnica v pritožbi navaja, da je sklep napačen zaradi tega, ker je vsebinsko pomanjkljiv in neizvršljiv, saj stanovanjska stavba nima vpisane etažne lastnine, iz katere bi bilo razvidno, kateri prostori v stanovanjski hiši predstavljajo delež dolžnice do 1/4 celote in jih mora v skladu z izdanim sklepom izročiti stečajni upraviteljici. Pritožbeno sodišče odgovarja, da takšen argument ne vzdrži presoje. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je sodna praksa v tem primeru poenotena

1Npr. VSL Sklep Cst 260/2024.

in sicer v primeru, ko se prodaja nepremičnina v solastnini v več stečajnih postopkih, se lahko takšna prodaja združi in (več dolžnikom istočasno) naloži izselitev. Pri tem ni bistveno ali je določena etažna lastnina. Torej sodna praksa je povsem enotna glede tega, da je mogoče drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP uporabiti v primeru, ko je stečajni dolžnik izključni lastnik stanovanjske hiše, ki se prodaja; v drugih primerih, kot je navedeni, pa se to pravilo uporablja le, ko sta oba solastnika stanovanjske hiše v postopku osebnega stečaja in se skupna stanovanjska hiša hkrati prodaja v obeh postopkih.

7.Pritožnica še navaja, da je nepremičnina, ki je predmet prodaje, njen dom in dom njene družine. Potrebno bi bilo upoštevati tudi zdravstvene težave njenega moža in njegovo pravico do doma nasproti pravicam upnikov. Dolžnik se sicer zaveda, da je potrebno terjatve do upnikov poravnati in plačati, vendar pa bi stečajni upravitelj lahko s svojimi dejanji v stečajnem postopku pomagal, da bi se dosegel dogovor z upniki, ki ne bi imel za posledico izgubo doma dolžnice. Prav zdravstveno stanje dolžničinega moža je bil vzrok, da je prišlo do stanja, ko dolžnik ni zmogel več odplačevati kredita do hipotekarnega upnika, ki je podal predlog za uvedbo postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je življenjska situacija dolžnikov res tragična, vendar pa, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, nasproti dolžnikovi pravici do doma stoji tudi pravica upnikov do poplačila in v postopkih poplačila upnikov slednja prevlada nad prvo. Kot rečeno višje sodišče razume težko situacijo, v kateri se je dolžnica s svojo družino znašla, pa pojasnjuje, da je tri mesečni rok za izselitev iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP zakonski rok. To pomeni, da ga sodišče ne more določiti drugače, prav tako tudi ne podaljšati. Ker je drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP kogentna zakonska določba, sodišče nima diskrecijske pravice, da v zvezi z izpraznitvijo nepremičnine odloči kakorkoli drugače.

8.Glede pritožbene navedbe, da upravitelj ne navaja vseh dejstev o stanju nepremičnine in sicer, da cesta do nepremičnine poteka preko nepremičnin drugih lastnikov, ki ne dovolijo vpisa služnostne pravice poti in da je v zadnjem času prišlo celo do zaprtja ceste, pa niso relevantne za odločanje v tem postopku o izselitvi in izpraznitvi nepremičnine.

9.Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 395, 395/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.