Jedro

Glede na to, da se tožnica po pozivu na delo ni vrnila in se na delu ni zglasila, je tožena stranka pravilno, na podlagi 2. točke drugega odstavka 10. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih (ki določa, da predhodni preventivni zdravstveni pregled opravi delavec po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev) tožnico napotila na ustrezen preventivni pregled, da bi ugotovila, ali tožnica izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto šivilje.

V opisu delovnega mesta šivilje je med drugim določeno, da delo ni primerno za delavce z okvaro hrbtenice, ker gre za sedeče delo. Ker tožnica torej posebnega pogoja, zapisanega v opisu delovnega mesta za delovno mesto šivilje ni izpolnjevala, istočasno pa pomeni tudi, da je takšno delo nevarno za njeno zdravje, kar je v nasprotju s predpisi o varstvu in zdravju pri delu, tožnica ne more več izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zato je tožena stranka ravnala zakonito, ko je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da kot nezakonita razveljavi odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 26. 8. 2009 in da je tožena stranka dolžna tožnico vrniti na delo, jo z dne 1. 12. 2009 prijaviti v socialno zavarovanje, v 8 dneh pod izvršbo ter ji na TRR pooblaščenca tožeče stranke pri ... banka d.d. ... št. ..., povrniti pravdne stroške v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodi in odloči o stroških postopka na prvi stopnji in pritožbenih stroških. V tožbi navaja, da je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi potem, ko jo je po daljši odsotnosti od dela, nastali zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, napotila na zdravstveni pregled na Medicino dela, prometa in športa, ki je podala mnenje, da tožnica ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje svojega dela, tožena stranka pa drugega dela za tožnico ni imela. Tožnica meni, da ji je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana nezakonito, saj je zbolela tekom večletnega dela pri toženki in ne zato, da bi bila nesposobna v smislu člena 80 ZDR. Gre za nedopustni odpovedeni razlog, pogodba je odpovedana zaradi bolezni tožnice, zaradi njene obolelosti in ne iz odpovednega razloga, ki ga navaja tožena stranka. S takšno sodno prakso bi sodišče pripomoglo k množičnemu odpuščanju delavcev zgolj na podlagi zdravniškega spričevala medicine dela, da ne izpolnjujejo posebnih zahtev, ne glede na dejstvo več ali mnogoletne zaposlitve pri delodajalcu. V zdravniškem spričevalu z dne 3. 6. 2009 je dr. A.A. zapisal, da tožnica ne izpolnjuje posebnih zahtev, ki pa jih ni navedel, je pa hkrati zapisal, da pa lahko opravlja fizično lažja dela, brez dolgotrajnih prisilnih drž preko ledvene hrbtenice. Tožena stranka v času, ko je bila tožnica pri njej zaposlena, tožnice ni pošiljala na periodične zdravstvene preglede in v kolikor bi to storila, bi ugotovila že veliko let nazaj, da ima tožnica zdravstvene težave s hrbtenico in bi ji lahko preuredila delovno mesto ter ji zmanjšala normativ in s tem preprečila slabšanje zdravstvenega stanja tožnice. Tožnica je zatrjevala, da je že z izvedenskim mnenjem dr. B.B. dokazala, da je razlog nesposobnosti nastal saj pred osmimi leti, najmanj pa pred šestimi leti, ne pa z datumom zdravniškega spričevala medicine dela z dne 3. 6. 2009. Toženka je opustila dolžnost po ZVZD in Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih in to je trajalo vrsto let, zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi prepozna, saj ugotovljena nezmožnost za delo zahtev ni bila ugotovljena šele junija 2009. Nadalje tožnica meni, da bi tožena stranka lahko delovno mesto oziroma delovno mesto šivilje prilagodila njenemu zdravstvenemu stanju in tudi iz tega vidika ni razlogov za odpoved. Z ustreznim sedenjem na ustreznem ortopedskem sedežu, z drugimi prilagoditvami na primer višine stroja, delovne mize, s kratkimi odmori med delavnikom bi lahko tožena stranka tožnici omogočila še nadalje opravljati delo. Neutemeljen je zaključek sodišča prve stopnje v obrazložitvi sodbe na strani 5, da če bi bile težave tožnice s hrbtenico posledica dela tožnice pri toženki pred več kot 5 let, bi tožnica v tem času zagotovo pridobila ustrezno kategorijo invalidnosti. Tožnica meni, da je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, da delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ki so določeni z zakoni in izvršilnimi predpisi. Če delavec ne izpolnjuje pogojev, ki jih delodajalec določi v svojih splošnih aktih in ne izhajajo iz zakona ali izvršilnega predpisa izdanega na podlagi zakona, odpoved iz razloga nesposobnosti zaradi neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela ni možna. Izvedenec B.B. ugotavlja, da tudi po zdravljenju tožnica ne bi bila zmožna opravljati svojega dela in da bi se njene težave po ustreznem zdravljenju zmanjšale, bolečine bi bile manjše ali bi v celoti popustile, vendar bi se ob delu šivilje ponovno stopnjevale. Ker sodišče ni dopustilo predlaganega dokaza tožnice, da je možno delo šivilje organizirati tako, da bi ga tožnica lahko opravljala ne glede na zdravstvene okvare, je dejansko stanje ostalo nerazčiščeno. Tožnica priglaša stroške pritožbe.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala trditve tožnice v pritožbo in navedla, da se je tožnica pri toženi stranki zaposlila 1. 3. 2001. Nazadnje je imela sklenjeno pogodbo dne 26. 10. 2004 za opravljanje delovnega mesta šivilje. Delovno razmerje je tožnici prenehalo 27. 3. 2005 zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Po sodbi Delovnega sodišča v Mariboru opr. št. Pd 338/2005 z dne 16. 6. 2006 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pdp 940/2006 z dne 30. 8. 2007 pa je bila tožnica ponovno prijavljena v zavarovanje in (dne 19. 2. 2009) pozvana na delo. Tožnica je toženi stranki sporočila, da na delo ne more priti, ker je v bolniškem staležu. Tožnica torej od 27. 3. 2005 dalje dela pri toženki ni opravljala, pred tem pa ni imela nobenega potrdila da dela ne zmore. Tožnica se na delo ni vrnila vse do konca meseca maja 2009 zaradi sklicevanja na bolniški stalež, zato je tožena stranka na podlagi 2. točke drugega odstavka 10. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev tožnico napotila na usmerjen preventivni pregled, na podlagi katerega je A.A. dr. med. podal mnenje, da tožnica trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto šivilje. Zdravniško spričevalo je bilo izdano 3. 6. 2009. Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in da je pravilno uporabilo materialno pravo.

Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu uveljavljala nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 26. 8. 2009. Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od 1. 3. 2001 na delovnem mestu šivilje ter ji je dne 27. 3. 2005 pri toženi stranki prenehalo delovno razmerje zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Na podlagi sodbe Delovnega sodišča v Mariboru opr. št. Pd 338/2005 z dne 16. 6. 2006 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 940/2006 z dne 30. 8. 2007 je bila tožnica ponovno prijavljena v zavarovanje in dne 19. 2. 2009 je tožena stranka tožnico pozvala na delo, vendar se tožnica na delo, vse do konca maja 2009, ni vrnila in je sporočila, da je v bolniškem staležu. Tožena stranka je na podlagi 2. točke drugega odstavka 10. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev tožnico napotila na ustrezni preventivni pregled in na podlagi zdravniškega mnenja A.A. dr. med., iz katerega je izhajalo, da tožnica trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto šivilje, nato uvedla postopek za izdajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Tožena stranka je dne 26. 8. 2009 podala tožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s 45-dnevnim odpovednim rokom in ji prav tako priznala pravico do odpravnine.

Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ureja 88. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), ki v 2. alineji prvega odstavka določa, da lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Delavčevo delozmožnost z vidika njegovega zdravstvenega stanja ugotavlja v prvi vrsti njegov izbran osebni zdravnik, v nadaljevanju in v primeru spora pa je imenovan zdravnik ter zdravstvena komisija (80. in 81. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ), s tem, da odsotnost z dela zaradi bolezni vsaj v začetni fazi, na podlagi prvega odstavka 78. člena ZZVZZ, lahko uveljavlja le zavarovanec, to je delavec. Zakon o delovnih razmerjih izrecno ne predpisuje splošne zdravstvene sposobnosti kot pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, kljub temu pa določa, da mora delodajalec na svoje stroške napotiti delavca na predhodni zdravstveni pregled zaradi ugotovitve zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela in stroške zdravniškega pregleda nosi delodajalec. Zakon o varstvu in zdravju pri delu (ZVZD, Ur. l. RS, št. 56/99 in naslednji) v 36. členu napotuje delodajalca, da delavca predhodno napoti na zdravstven pregled. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev pa v 2. točki drugega odstavka 5. člena določa, da predhodni preventivni zdravstveni pregled opravi delavec, po prenehanju opravljanja določenega dela, na določenem delovnem mestu, za več kot 12 mesecev.

Glede na navedeno je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnico napotila na preventivni zdravstveni pregled, na podlagi katerega je specialist medicine dela, prometa in športa A.A. dr. med. podal mnenje, da tožnica trajno ne izpolnjuje potrebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto šivilje. Glede na naveden Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih je neutemeljena pritožba tožnice, da se preventivni zdravstveni pregled nanaša izključno samo na sklenitev pogodbe o zaposlitvi in da delodajalec kasneje v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi ne more več delavca napotiti na preventivni zdravstveni pregled. Sicer pa tožnica sama v pritožbi zatrjuje, da bi jo morala tožena stranka pošiljati, v skladu s pravilnikom, na preventivne zdravstvene preglede in da je pri tožnici razlog nesposobnosti nastal približno že pred osmimi leti, najmanj pa pred šestimi leti, ne pa šele z datumom zdravniškega spričevala A.A. dr. med. z dne 3. 6. 2009 in je zato tožena stranka pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi prekoračila šestmesečni objektivni rok. Tožnica ni zatrjevala in v spis ni predložila zdravniške dokumentacije, na podlagi katere bi bilo mogoče zaključiti, da je tožnica imela okvaro hrbtenice že v času, ko je še dejansko opravljala delo pri toženi stranki, glede na to, da ji je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 27. 3. 2005. Tožnica v času, od 27. 3. 2005 do ponovnega poziva na delo dne 19. 2. 2009, ni opravljala dela pri toženi stranki. Glede na to, da se tožnica po pozivu na delo dne 19. 2. 2009 ni vrnila in se na delu ni zglasila tudi do konca maja 2009, je tožena stranka pravilno, na podlagi 2. točke drugega odstavka 10. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih tožnico napotila na ustrezen preventivni pregled, da bi ugotovila, ali tožnica izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto šivilje.

Neutemeljena je pritožbena trditev tožnice, da ji je tožena stranka odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podala po poteku šestmesečnega objektivnega roka, ker se je bolezen pri tožnici pojavila že bistveno prej, kot je to ugotovljeno v zdravniškem spričevalu datiranim z dne 3. 6. 2009. Kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, je bila tožena stranka glede na to, da tožnica ni opravljala dela vse od leta 2005 naprej seznanjena, da tožnica ne izpolnjuje potrebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto šivilje, šele na podlagi zdravniškega spričevala z dne 3. 6. 2009 in je zato pravilno ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podana pravočasno. Prav tako pa je tudi izvedenec B.B., dr. med. v izvidu in mnenju poudaril, da se bolečine pri tožnici pojavljajo tekom zadnjih let, torej očitno v času, ko tožnica ni delala pri toženi stranki, ter da je okvare, ki jih ima tožnica pripisati običajnim obremenitvam hrbtenice.

V opisu delovnega mesta šivilje je med drugim določeno, da delo ni primerno za delavce z okvaro hrbtenice, ker gre za sedeče delo. Ker tožnica torej posebnega pogoja, zapisanega v opisu delovnega mesta za delovno mesto šivilje ni izpolnjevala, istočasno pa pomeni tudi, da je takšno delo nevarno za njeno zdravje, kar je v nasprotju s predpisi o varstvu in zdravju pri delu, tožnica ne more več izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zato je tožena stranka ravnala zakonito, ko je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

V skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti preveriti ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma, ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, vendar kot je prepričljivo izpovedala priča C.C., je tožena stranka preverila možnost zaposlitve tožnice pod spremenjenimi pogoji oziroma na drugem delovnem mestu, vendar kar 90 % delovnih opravil pri toženi stranki predstavlja šivanje. Drugih možnostih zaposlitve pa tožena stranka ni imela, tožnica pa tudi ni zatrjevala, da je tožena stranka razpolagala z ustreznim delovnim mestom, na katerega bi jo lahko zaposlili.

Pritožbeno sodišče ostalih pritožbenih navedb tožeče stranke ni presojalo, saj za odločitev v zadevi niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Ker niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške na podlagi 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.