Jedro

Pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank kot oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, ni le v interesu prizadete stranke same, temveč tudi v javnem interesu in je izraz načela socialne države. Omejitev poslovne oz. pravdne sposobnosti je hud poseg v osebnostne pravice posameznika. Zato mora biti odločitev o tem sprejeta po temeljito izvedenem dokaznem postopku, v katerem so osebi zagotovljene postopkovne varovalke. Sodišče mora pretehtati, ali je glede na okoliščine primera zaradi varstva ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva utemeljeno poseči v ustavno pravico do zasebnosti in kontradiktornosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin predlog, da se ji imenuje skrbnik za poseben primer.

2. Toženka v pravočasni pritožbi takšni odločitvi oporeka in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).1 Opozarja, da predlog uveljavlja na podlagi določbe 267. člena Družinskega zakonika (DZ),2 ne pa 82. člena ZPP. Poudarja, da ni sposobna učinkovito, polno in enakopravno sodelovati na obravnavi. Vzrok je njena visoka starost 97 let in z njo povezano psihofizično stanje, ki se odraža v omejeni sposobnosti komuniciranja, odzivanja ter razumevanja. Pri njej je prisoten blag kognitivni upad, oteženo in upočasnjeno je miselno delovanje, razmišljanje, razumevanje in reagiranje. Ima težave s spominom, tudi z običajnim priklicem podatkov iz spomina. Omejen in upočasnjen je proces sprejemanja in uporabe informacij ter učinkovitega odzivanja nanje. To vse vpliva na sposobnost jezikovne komunikacije, na pozornost in nasploh na sodelovanje v komunikaciji. Potrebuje pomoč osebe, ki ji zaupa in ji omogoča prenos informacij, volje ter želja. To se vse poudarjeno pokaže pri sodelovanju na glavni obravnavi. Tudi s pomočjo odvetnika si ne more pomagati, saj mu ni sposobna dati vseh relevantnih informacij in podatkov. Takoj po prenehanju okoliščin, zaradi katerih je doslej predlagala preklic obravnavnih narokov, želi biti zaslišana. Svoje zaslišanje je predlagala že v predlogu, vloženem pri CSD za imenovanje skrbnika, torej v predlogu, o katerem se odloča v izpodbijanem sklepu.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev odločitve sodišča. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče je zavrnilo toženkin predlog, da se ji imenuje skrbnik za poseben primer. Izhajalo je iz določbe 268. člena DZ, ki pooblašča sodišče, da v primerih iz 267. člena istega zakona imenuje skrbnika tudi organ, pred katerim postopek poteka. Vendar je v nadaljevanju ugotovilo, da pogoji za postavitev skrbnika niso izpolnjeni. Poudarilo je, da iz toženkinih navedb ni mogoče razbrati, da ne bi bila sposobna svobodno oblikovati in izjaviti volje ter razumeti pomena svojih dejanj. Visoka starost, težave s sluhom in vidom, težave pri komuniciranju in ogroženost zaradi epidemioloških razmer same po sebi ne predstavljajo potrebe po postavitvi skrbnika. ZPP predvideva možnosti, da se stranka zasliši po predsedniku senata ali celo po zaprošenem sodniku in da se zasliši v svojem stanovanju. V postopku pa jo lahko zastopa tudi pooblaščenec.

6. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben (80. člen ZPP). Če iz okoliščin konkretnega primera posumi, da ta procesna predpostavka ni izpolnjena, mora (tudi) po uradni dolžnosti v tej smeri opraviti ustrezne poizvedbe in izvesti dokaze.

7. Toženka je predlagala, da se ji zaradi raznovrstnih omejitev, ki vplivajo na njeno procesno sposobnost, postavi skrbnik za poseben primer. Skrbništvo za posebne primere je urejeno v določbah 267. do 279. člena DZ. Namen skrbništva je zagotavljanje pravnega varstva osebam, ki iz različnih razlogov tega ne morejo same. Zagotavlja se varstvo njihovih pravic in koristi, tako premoženjskih kot tudi osebnostih. Skrbnika za poseben primer se po določbi prvega odstavka 267. člena DZ imenuje v tistih posebnih primerih, ko gre za osebe, ki iz različnih razlogov ne morejo skrbeti za svoje pravice in koristi, vendar ne gre za trajnejše razmerje.

8. Pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank kot oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, ni le v interesu prizadete stranke same, temveč tudi v javnem interesu in je izraz načela socialne države.3 Omejitev poslovne oz. pravdne sposobnosti je hud poseg v osebnostne pravice posameznika. Zato mora biti odločitev o tem sprejeta po temeljito izvedenem dokaznem postopku, v katerem so osebi zagotovljene postopkovne varovalke. Sodišče mora pretehtati, ali je glede na okoliščine primera zaradi varstva ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva utemeljeno poseči v ustavno pravico do zasebnosti in kontradiktornosti.

9. V obravnavanem primeru pa sodišče ni ugotavljalo pritožničine dejanske procesne sposobnosti. V predlogu izpostavljene omejitve in težave vzbujajo dvom v pritožničino sposobnost učinkovitega varovanja pravic in koristi v postopku. Ta dvom bi bilo sodišče dolžno razjasniti in ugotovi (ne)obstoj pritožničine procesne sposobnosti. Pritožnico bi moralo (vsaj) zaslišati, kar je bilo tudi predlagano, ter po potrebi izvesti druge dokaze za ugotavljanje njene procesne sposobnosti.

10. Ker sodišče predlaganega dokaza ni izvedlo in ni celostno ugotavljalo pritožničine procesne sposobnosti ter je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena, je bilo treba na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP in 355. člena istega zakona pritožbi ugoditi, razveljaviti izpodbijano odločitev ter zadevo vrniti sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami. 2 Uradni list RS, št. 15/2017 – s spremembami in dopolnitvami. 3 Primerjaj Up-752/07 z dne 23. 8. 2006.