Jedro

Tožnica je ob moževi smrti dopolnila 24 let starosti, ob prenehanju pravice do družinske pokojnine otroka pa 46 let starosti. Zakonsko določene starosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine niti za t. i. čakanje na priznanje pravice ni izpolnila, zato ji je pravica do vdovske pokojnine zakonito prenehala z dnem 8. 3. 2016, njeno izplačevanje pa zakonito ustavljeno za naprej, od izdaje odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 17. 11. 2016 in št. ... z dne 2. 6. 2016, priznanje pravice do vdovske pokojnine tudi od 8. 3. 2016 dalje ter povrnitev stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

Je vdova po pokojnem možu in ni ponovno poročena. Zaradi zdravstvenega stanja je nezmožna za delo že od takrat, ko je postala vdova, saj ni delala niti ni mogla delati. Preživljajo jo starši. Izpodbijana sodba je nezakonita, nepravilna in preuranjena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5. V tej zadevi gre za spor o pravici do samostojnega uživanja vdovske pokojnine po odpadu družinskega člana. Predmet presoje je pravilnost in zakonitost posamičnih upravnih aktov o prenehanju pravice do vdovske pokojnine z 8. 3. 2016 in ustavitvi izplačevanja te denarne dajatve z dnem izdaje prvostopenjske odločbe, torej z dnem 2. 6. 2016. Tožničina hči, s katero sta skupaj uživali pokojnino po pokojnem možu oziroma očetu od 1. 11. 2000 dalje,2 je namreč 8. 3. 2016 dopolnila 26 let starosti in ji je pravica do družinske pokojnine s tem dnem prenehala.3

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)4. Po 1. odstavku 57. člena ZPIZ-2 ima otrok pravico do družinske pokojnine praviloma do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. S prenehanjem upravičenosti otroka do uživanja družinske pokojnine, preneha tudi upravičenje vdove do (so)uživanja vdovske pokojnine, razen če izpolnjuje zakonske pogoje za njeno samostojno uživanje. ZPIZ-2 pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine določa v 53. členu in sočasno varstvo pravic družinskih članov posebej ureja še v prehodni določbi 392. člena ZPIZ-2. Družinski člani umrlega, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnili starost za pridobitev pravice do vdovske ali družinske pokojnine po 110., 119, 421., 425. ali 426. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)5 lahko uveljavijo pravico do vdovske ali družinske pokojnine po ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi tega zakona, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 109. členu ZPIZ-1. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje in toženec pred njim, citirana materialnopravna podlaga pomeni, da bi tožnica pravico do vdovske pokojnine pridobila, oziroma jo trajno obdržala, če bi ob prenehanju upravičenosti do družinske pokojne otroka, dopolnila starost 53 let oziroma vsaj 48 let, da bi pravico ponovno pridobila pri starosti 53 let. Po 1. odstavku 110. člena ZPIZ-1 pravico do vdovske pokojnine pridobi vdova, če je do smrti zavarovanca dopolnila starost 53 let, oziroma po 3. odstavku istega člena, če je dopolnila 48 let starosti, ko je dopolnila 53 let starosti. Vdova, ki postane med trajanjem pravice do vdovske pokojnine popolnoma nezmožna za delo, obdrži pravico, dokler je nezmožnost podana (2. odstavek 110. člen ZPIZ-1 in enako 2. odstavek 53. člena ZPIZ-2).

7. Nobenega dvoma ni, da je tožnica ob moževi smrti dopolnila 24 let starosti, ob prenehanju pravice do družinske pokojnine otroka pa 46 let starosti. To je za odločitev v tej zadevi edino bistveno. Tožnica zakonsko določene starosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine niti za t. i. čakanje na priznanje pravice ni izpolnila, zato ji je pravica do vdovske pokojnine zakonito prenehala z dnem 8. 3. 2016, njeno izplačevanje pa zakonito ustavljeno za naprej, od izdaje odločbe. Ali je tožnici pravico do vdovske pokojnine mogoče priznati zaradi morebitne nezmožnosti za delo, ni predmet tega postopka. Z izpodbijano dokončno odločbo je bilo namreč izrečeno, da bo o tem odločeno v posebnem postopku. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je bila že izdana zavrnila odločba.6 Pritožbene navedbe v smeri trajne nezmožnosti za delo so zato irelevantne.

8. Ker torej tožnica ni izpolnila pogoja starosti za priznanje oziroma nadaljnje uživanje vdovske pokojnine po pokojnem možu, sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti ter tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje vdovske pokojnine utemeljeno zavrnjen. Iz istih pravnih in dejanskih razlogov je bilo potrebno pritožbo na temelju 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Odločba z dne 10. 11. 2010. 3 Odločba z dne 2. 6. 2016. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 6 Odločba z dne 15. 3. 2017.