18. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 10. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 21/2001 z dne 9. 10. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. P 398/96 z dne 27. 10. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnika (tedaj tožnika) za plačilo zavarovalnine. Sodišči sta s pomočjo izvedenskega mnenja ugotovili, da je pri pritožniku podana sicer srednje huda invalidnost, vendar je ta le v manjšem delu posledica škodnega dogodka, za katerega je nasprotna stranka zavezana za plačilo zavarovalnine, v večjem delu pa gre za posledico siceršnjega bolezenskega stanja zavarovanca, za katerega zavarovalnica ne odgovarja. V ustrezni višini pa je zavarovalnica zavarovalnino že izplačala. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je izvedenec jasno navedel, da je treba upoštevati določbo točke 122b splošnih pogojev zavarovalnice, ki določa srednje težko invalidnost. Navaja, da je v pritožbi na to "zelo decidirano" opozoril, višje sodišče pa ni odgovorilo na pritožbene navedbe in ni ocenilo mnenja izvedenca. Meni, da se je sodišče samo postavilo v vlogo izvedenca, čeprav strokovnega znanja za to nima. Meni, da je odločitev nerazumljiva in skrajno arbitrarna ter s tem v nasprotju z 22. členom Ustave.

2.Pritožnik bodisi ne razume bodisi nekorektno povzema utemeljitev sodišč prve in druge stopnje. Iz obrazložitev odločb obeh sodišč jasno izhaja, da sta sodišči mnenju izvedenca sledili v celoti. Mnenju izvedenca pa sta sledili tudi glede vprašanja, v kakšni meri je srednje težka invalidnost pritožnika posledica škodnega dogodka (kar je krito z zavarovalno pogodbo) in v kakšni meri je posledica siceršnjega bolezenskega stanja oziroma degenerativnih sprememb (kar z zavarovalno pogodbo ni krito).

3.Sodišče druge stopnje je izčrpno obrazložilo tudi odločitev glede vprašanja, v katero tabelo je ob upoštevanju zgornjih okoliščin treba uvrstiti invalidnost pritožnika v delu, v katerem je posledica škodnega dogodka. Na bistvene navedbe pritožbe je višje sodišče v celoti odgovorilo, odločitve sodišča pa tudi ni mogoče označiti za arbitrarno in nerazumljivo. Za kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave zato očitno ne gre.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger