Jedro

Da je zakonska zveza obstajala tudi v času nakupa spornih nepremičnin v letih 2008 in 2009, je sodišče ugotovilo na podlagi predloženega izpiska matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi. Gre za listino, ki jo je v predpisani obliki izdal državni organ v mejah svoje pristojnosti in ki kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP - javna listina). Glede na dokazno moč takšne listine, je bilo posledično na toženki breme, da dokaže nasprotno.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Pravdni stranki sami nosita pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da ni dopustna izvršba s prodajo nepremičnin ID znak ..., ID znak ... in ID znak ..., ki teče pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah pod opr. št. In 93/2014 zaradi izterjave terjatve toženke zoper dolžnico E. A. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeno odločbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje toženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Meni, da tožnik v konkretnem primeru ni uspel dokazati, da nepremičnine, ki so v zemljiški knjigi vpisane na ime dolžnice E. A., sodijo v skupno premoženje. Odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji zgolj na izpisku iz registra matične knjige, je nepravilna. Čeprav sta tožnik in dolžnica zakonsko zvezo sklenila leta 1993, pa je v obeh kupoprodajnih pogodbah kot kupec nepremičnin nastopala zgolj dolžnica. Ker je od sklenitve zakonske zveze do nakupa nepremičnine minilo 15 let, tožnik pa poleg lastnega zaslišanja in zaslišanja dolžnice (ki se ga nista udeležila) ni ponudil drugih dokazov, meni, da obstoja zakonske zveze ni uspel dokazati. Sodišču očita absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj ima sodba takšne pomanjkljivosti, da njen preizkus ni mogoč. Dodaja, da se sodišče ni opredelilo do materialnopravnega pogoja iz drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, to je, da nepremičnina ni bila kupljena s premoženjem, pridobljenim s skupnim delom. Ker toženka ne more dokazovati negativnega dejstva, je bilo dokazno breme na tožnikovi strani.

3. Tožnik je na pravilno vročeno pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku na prvi stopnji ni bilo zagrešene zatrjevane absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato jo je mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev sodišča prve stopnje ter se v izogib ponavljanju nanje sklicuje in glede na pritožbene navedbe le še dodaja:

6. Tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t. i. izločitvena tožba) je sredstvo, ki ga ima na razpolago oseba, ki vsaj verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Kadar je temelj za uveljavljanje izločitvene tožbe lastninska pravica tretjega, se ta dokazuje z vknjižbo v zemljiški knjigi, v primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice pa z obstojem tistih dejstev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice.

7. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec lastninsko pravico na nedoločenem delu skupnega premoženja ne glede na vpis v zemljiško knjigo. Predpostavki za nastanek skupnega premoženja sta obstoj zakonske zveze in pridobitev premoženja z delom. Pod navedenima predpostavkama nastane skupno premoženje na podlagi samega zakona, zato na nastanek skupnega premoženja nimata vpliva okoliščini (ki ju izpostavlja pritožba), kdo od zakoncev je sklenil kupoprodajno pogodbo in kdo od njiju se je vpisal v zemljiško knjigo.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je dolžnica sporne nepremičnine kupila s skupnimi sredstvi v času trajanja zakonske zveze. Da je zakonska zveza obstajala tudi v času nakupa spornih nepremičnin v letih 2008 in 2009, je sodišče ugotovilo na podlagi predloženega izpiska matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi (priloga A7). Gre za listino, ki jo je v predpisani obliki izdal državni organ v mejah svoje pristojnosti in ki kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP - javna listina). Glede na dokazno moč takšne listine je bilo na toženki breme, da dokaže nasprotno. Ker svojih trditev o neveljavnosti oziroma prenehanju zakonske zveze ni podkrepila z dokazi, je odločitev sodišča, ki je presojo oprlo na javno listino, pravilna. Enako velja tudi za vprašanje nakupa nepremičnin, za katere toženka trdi, da sredstva, potrebna za nakup, niso bile pridobljena s skupnim delom v času trajanja zakonske zveze (51. člen ZZZDR). Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je namreč tožniku uspelo dokazati, da so bila za nakup spornih nepremičnin uporabljena skupna sredstva. V ta namen je predložil izpiska ZPIZ (priloga A22 in A24), kar je sodišče v dokaznem sklepu povzelo (primerjaj točko 3 izpodbijane sodbe), iz katerih izhaja, da sta bila tako tožnik kot dolžnica pred, v in po času nakupa nepremičnine večino časa v delovnem razmerju. Tudi v tem primeru gre za javno listino, ki (če se ne dokaže nasprotno) potrjuje resničnost v njej navedenih podatkov. Glede na navedeno je bilo na toženi stranki dokazno breme, da so bile sporne nepremičnine kupljene s sredstvi, ki predstavljajo posebno premoženje izvršilne dolžnice. Tega pa toženka ni dokazala, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno, sklicujoč se na ustavno odločbo Up-128/2003 z dne 27. 1. 2005, pojasnilo, da ima originarna pravica zakonca prednost pred poplačilno pravico, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo v izvršilnem postopku. Izpodbijana odločitev je torej pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je ugotovilo, da so bile sporne nepremičnine ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo skupno premoženje tožnika in izvršilne dolžnice, pravilno zaključilo, da ima tožnik na nepremičninah pravico, ki preprečuje izvršbo in posledično tožbenemu zahtevku ugodilo.

10. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, tožnikov odgovor na pritožbo pa v ničemer ni prispeval k predmetni odločitvi, zato stroške nosi sam (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).