Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka je predložila prijavo TV sprejemnika, ki jo je podpisal toženec, ta pa za svoje trditve, da ni bil uporabnik TV sprejemnika ni predložil nobenih dokazov.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi istega sodišča, opr. št. VI I 1621/95, z dne 9.8.1995, v celoti v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Toženec je tako dolžan plačati tožeči stranki 11.233,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter stroške izvršilnega postopka v znesku 6.725,00 SIT. Sodišče prve stopnje je nadalje tožencu naložilo še, naj tožeči stranki povrne njene pravnde stroške v znesku 6.075,00 SIT.
Zoper tako sodbo se je pritožil toženec in navaja, da sodišče ni preučilo ZOR za konkretni primer. Navedenega TV aparata že dalj časa nima več niti na preizkušnji, ker je bil prodan stranki. Uslužbencu RTV je posredoval podatke o trenutno testiranem TV sprejemniku. Aparata ne more odjaviti, ker ga nikoli ni posedoval v svoji osebni posesti.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Sodišče druge stopnje v celoti sledi razlogom prvostopne sodbe, posebej poudarja le, da toženec ni predložil nobenih dokazov, da ni bil uporabnik TV sprejemnika, ne v postopku pred sodiščem prve stopnje niti jih ne predlaga v pritožbi. Nepomembno je tudi, ali sedaj televizor še ima. Medtem pa je tožeča stranka predložila prijavnico s toženčevim podpisom, iz katere izhaja, da je bilo sklenjeno naročniško razmerje v skladu z Zakonom o radioteleviziji Slovenije (Ur. l. RS, št. 18/94) in Pravilnikom o načinu prijavljanja in odjavljanja radijskih in televizijskih sprejemnikov, načinu vodenja evidence ter pogojih in načinu plačevanja RTV naročnine (Ur. l. SRS, št. 38/86), veljavnih v času, za katerega tožeča stranka zahteva plačilo naročnine.
Sodišče druge stopnje je zato in ker ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena ZPP po uradni dolžnosti, na podlagi določbe 368. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92.