Jedro

Predlagatelj je naknadno pridobil pravnomočno sodbo, ki je med drugim, zaradi obstoja pravnih napak (obremenitve nepremičnin s hipoteko), znižala znesek kupnine za 29.388,45 EUR.

Zaradi teh okoliščin, ki so nastopile po sklenitvi prodajne pogodbe in po izdaji odločbe UE, je bila dolžnikova (predlagateljeva) obveznost iz naslova plačila kupnine zmanjšana. Razlogi za položitev sodnega depozita so v tem delu naknadno prenehali.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlagatelju iz sodne hrambe, dovoljene s sklepom Okrajnega sodišča v Ajdovščini z dne 3. 7. 2020, vrne znesek v višini 29.388,45 EUR (I. točka izreka). Izplačilo tega zneska se izvrši po pravnomočnosti sklepa, na predlagateljev transakcijski račun (II. točka izreka). Vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper to odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščeni odvetniški družbi. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko mu je odreklo pravico do izjave, kot je ta določena v 5. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). S sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici je sicer bila pravnomočno spremenjena kupnina po pogodbi med udeležencema, ne pa tudi odločba Upravne enote (v nadaljevanju UE) Ajdovščina, na katero se opira tako izpodbijani sklep kot tudi prvotni sklep naslovnega sodišča z dne 3. 7. 2020. Okrožno sodišče v Novi Gorici nima nikakršne pristojnosti, da posega v pravnomočne upravne akte. Podlaga, na katero se je ob vložitvi predloga za depozit skliceval predlagatelj, ni odpadla. Prvostopenjsko sodišče se je v izpodbijanem sklepu sklicevalo na upravno odločbo, ne da bi to odločbo predlagatelj v svojem predlogu za vrnitev varščine sploh omenil. Postopalo je arbitrarno in kršilo načelo nepristranskosti. Odločba UE je navedena v izreku sklepa z dne 3. 7. 2020. Sodišče ne more in ne sme tega vprašanja prepustiti interpretaciji in namenu predlagatelja. S tem bi za nazaj poseglo v veljavnost lastnega sklepa.

3. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo. Navedbam je nasprotoval in pritrjeval odločitvi izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s sklepom z dne 3. 7. 2020 je predlagatelj v korist nasprotnega udeleženca položil sodni depozit v višini 39.127,00 EUR. Ta znesek je predstavljal kupnino za kmetijski zemljišči (parceli št. 744/1 in 744/2, k.o. 1) po pravnem poslu, ki je bil odobren s pravnomočno odločbo UE Ajdovščina z dne 17. 10. 2018. Nasprotni udeleženec je smel ta znesek prevzeti pod določenimi pogoji, in sicer, da predloži 1.) zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega bo razvidno, da pri teh nepremičninah ni več vpisana hipoteka in zaznamba izvršbe ter 2.) zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega bo možna vknjižba bremen proste lastninske pravice v korist predlagatelja.

6. Z vlogo z dne 7. 7. 2023 je predlagatelj podal predlog za delno vrnitev deponiranega zneska v višini 29.388,45 EUR. Temu predlogu je sodišče prve stopnje ugodilo. Obrazložilo je, da je predlagatelj naknadno pridobil pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, I P 18/2020 z dne 4. 4. 2022, ki je nasprotnemu udeležencu naložila izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja1, poleg tega pa je znižala znesek kupnine za 29.388,45 EUR, zaradi obstoja pravnih napak (obremenitve nepremičnin s hipoteko). Zaradi teh okoliščin, ki so nastopile po sklenitvi prodajne pogodbe in po izdaji odločbe UE,2 je bila torej dolžnikova (predlagateljeva) obveznost iz naslova plačila kupnine zmanjšana. Razlogi za položitev sodnega depozita so v tem delu naknadno prenehali. V skladu z določbo 213. člena ZNP-1 je predlagatelj upravičeno zahteval vrnitev prej omenjenega zneska. To je v tej zadevi bistveno. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Tehtnih nasprotnih razlogov pritožnik ne poda. Ne drži, da je sodišče prve stopnje ravnalo arbitrarno in da je kršilo načelo nepristranskosti. Podlago za položitev sodnega depozita predstavlja obveznost iz zavezovalnega pravnega posla, ne pa odločba UE, kot zmotno meni pritožnik. Vsa nadaljnja, s tem izhodiščem povezana pritožbena navajanja, zato niso utemeljena. Pritožba tudi ne navede na kakšen način, s katerimi konkretnimi opustitvami, naj bi sodišče prve stopnje odreklo nasprotnemu udeležencu pravico do izjave, temveč se zgolj pavšalno sklicuje na kršitev 5. člena ZNP-1. S temi pritožbenimi razlogi prav tako ne uspe.

7. Ker izpodbijani sklep nima niti pomanjkljivosti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Na podlagi te sodbe se je predlagatelj že uspel vknjižiti kot lastnik omenjenih nepremičnin. 2 Vknjižba hipoteke pri predmetnih nepremičninah je začela učinkovati dne 7. 11. 2019.