20. 4. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Republike Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 3. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 317/2004 z dne 15. 3. 2006 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1016/2002 z dne 30. 1. 2004 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na sojenje brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

V upravnem sporu je bila z izpodbijanima sodnima odločbama ponovno zavrnjena tožba pritožničine pravne prednice zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, ki je v postopku ugotavljanja državljanstva (začetem na podlagi zahteve iz tretjega odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. – ZDen) potrdilo odločitev upravnega organa prve stopnje, da se skupna pravna prednika po predpisih o državljanstvu od 28. 8. 1945 nista štela za jugoslovanska državljana.

Pritožnica navaja, da je bilo enemu od pravnih prednikov (staremu očetu pritožnice), za katerega se je ugotavljalo državljanstvo, premoženje zaplenjeno s kazensko sodbo Vojaškega sodišča za mesto Maribor št. Sod 988/45 z dne 9. 11. 1946; z isto sodbo mu je bilo odvzeto tudi jugoslovansko državljanstvo. Ta sodba je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 300/97 z dne 11. 12. 1997 razveljavljena. Navaja, da sta obe sodišči pri izdaji izpodbijanih sodb to dejstvo spregledali, kar naj bi pomenilo bistveno kršitev pravil postopka po 339. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 16. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS), in s tem kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Pri tem pritožnica poudarja, da pravica do rehabilitacije, do katere je posameznik upravičen ob razveljavitvi kazenske sodbe, vsebuje tudi pravico do priznanja s kazensko sodbo odvzetega državljanstva. Pritožnica zatrjuje, da se pri ugotavljanju državljanstva pravne prednice (stare matere pritožnice) ne bi smela uporabiti določba 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 105/48 – ZDrž/45)[1], ki je določil, da se za državljane FLRJ ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki živijo v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti. Pritožnica navaja, da Vrhovno sodišče te določbe ne bi smelo uporabiti, ker z njeno uporabo krši pravico do državljanstva iz 15. člena Splošne deklaracije človekovih pravic (v nadaljevanju Deklaracija)[2] ter prepoved diskriminacije iz 2. člena Deklaracije in iz 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 ­– v nadaljevanju EKČP); diskriminirane naj bi bile osebe nemške narodnosti. Zatrjuje tudi, da Vrhovno sodišče svoje odločitve ne bi smelo opreti na to zakonsko določbo, ker ta zaradi očitnega nasprotja s pravnim redom Republike Slovenije, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. – v nadaljevanju UZITUL), ni postala sestavni del pravnega reda Republike Slovenije. Pritožnica za postopek ugotavljanja državljanstva obeh pravnih prednikov navaja, da traja že več kot 13 let, kar šteje kot kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave).

B.

Očitek o kršitvi 22. člena Ustave, ki ga pritožnica utemeljuje z navedbo, da sodišči v (tem) upravnem sporu nista upoštevali dejstva, da je bila kazenska sodba zoper njenega pravnega prednika razveljavljena, je neutemeljen. Upravno sodišče je to dejstvo upoštevalo in pojasnilo, zakaj razveljavitev sodbe ne more vplivati na drugačno odločitev v postopku ugotavljanja državljanstva (stran 4, drugi odstavek obrazložitve sodbe). Vrhovno sodišče se je z razlogi, s katerimi je nižje sodišče utemeljevalo svojo odločitev strinjalo, kar pomeni, da se je strinjalo tudi s prej navedenim stališčem Upravnega sodišča. Glede pritožničinega sklicevanja na pravico do rehabilitacije, je treba pojasniti, da ZDen ni podlaga za rehabilitacijo in plačilo odškodnine zaradi neupravičene obsodbe, zato ustavne pritožbe zoper sodbe, izdane v denacionalizacijskem postopku, ni mogoče utemeljevati s sklicevanjem na pravico iz 30. člena Ustave.

Pritožnica očita Vrhovnemu sodišču, da je s svojo odločitvijo kršilo 15. člen Deklaracije, ki določa, da ima vsakdo pravico do državljanstva in da se nikomur ne sme samovoljno vzeti državljanstva ali zakonite pravice do spremembe državljanstva. Ta očitek ni utemeljen. Odločba o ugotovitvi, da pravna prednika pritožnice nista imela jugoslovanskega državljanstva, ki je upoštevala ZDrž/45 (in se je izpodbijala v upravnem sporu), ne pomeni, da sta ti osebi izgubili jugoslovansko državljanstvo, temveč da ga nista pridobili. Zgolj to, da pritožnica določbe ZDrž/45 razume drugače od upravnih organov in sodišč, pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) še ne zadošča za ugotovitev, da je bila njenima pravnima prednikoma samovoljno odvzeta pravica do državljanstva, niti za utemeljitev ustavne pritožbe.

Prepoved diskriminacije, kot je opredeljena v 2. členu Deklaracije in 14. členu EKČP, je vsebovana tudi v določbi 14. člena Ustave. Pritožnica zatrjuje, da je Vrhovno sodišče z uporabo določbe novega drugega odstavka 35. člena ZDrž/45 diskriminiralo njenega pravnega prednika po kriteriju narodnosti. Ta očitek je neutemeljen. Kot je ugotovilo Ustavno sodišče že v svoji odločbi št. U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997 (Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS VI, 43), je bilo možno na podlagi navedene zakonske določbe državljanstvo odreči (le tistim) osebam nemške narodnosti, ki so bile nelojalne, uporabo te določbe v takih primerih pa je označilo kot skladno z določbo prvega odstavka 14. člena Ustave. Na to je Ustavno sodišče opozorilo tudi v odločbi št. Up-95/02 z dne 16. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 49/02 in OdlUS XI, 120), ko je po končanem upravnem sporu, v isti zadevi, obravnavalo ustavno pritožbo pritožničine matere. V konkretnem upravnem sporu navedena določba ZDrž/45 ni bila uporabljena na način, ki bi bil neskladen s prej navedenim stališčem Ustavnega sodišča. V odločbi št. U-I-23/93 pa je Ustavno sodišče tudi povedalo, da se lahko določba drugega odstavka 35. člena ZDrž/45 uporablja v postopkih, kljub temu da ni sestavni del pravnega reda Republike Slovenije (točka 25 obrazložitve). Glede na navedeno se pokaže kot neutemeljen tudi očitek Vrhovnemu sodišču, da ne bi smelo uporabiti te zakonske določbe, ker ob upoštevanju UZITUL ni postala sestavni del pravnega reda Republike Slovenije.

Z navedbo, da postopek ugotovitve državljanstva traja že 13 let, pritožnica uveljavlja tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave v že končanem upravnem sporu. Od 1. 1. 2007 ureja varstvo te pravice Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06 – ZVPSBNO). Glede na to, da Ustavno sodišče ni pristojno presojati morebitnih kršitev človekovih pravic, ki nastanejo neposredno z ravnanjem ali opustitvijo dolžnega ravnanja sodišča, je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil v tej zadevi izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan

Opombi:

[1]S to določbo je zakonodajalec v 35. členu Zakona o državljanstvu dodal novi drugi odstavek. V nadaljevanju se označuje kot drugi odstavek 35. člena ZDrž/45.

[2]Splošna deklaracija človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana, 1995).