Jedro

Določbe, da lahko sodišče dovoli izvršbo na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če s kvalificirano listino lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj, ni mogoče razširiti tudi na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Za obrazloženost ugovora zato zadošča že pavšalna navedba, da vlagatelj ugovora ni dolžnik imenovanega upnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 7. 9. 2017 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Murski Soboti.

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge, določene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Izpodbija pravilnost ocene sodišča o obrazloženosti ugovora in utemeljuje svoj zahtevek. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in potrditev sklepa o izvršbi, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik sicer pravilno ugotavlja, da vsebuje dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi navedbe, ki so pravno nerelevantne in vsebinsko s predmetno zadevo niso v zvezi. Vendar pa dolžnik v ugovoru trdi tudi, da ni dolžnik imenovanega upnika, s čimer nasprotuje aktivni legitimaciji. Glede na oznako zahtevka v predlogu za izvršbo je takšna trditev pravno relevantna. Zahtevek je namreč v predlogu označen s kataloško št. 1, ki v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (kot sestavnim delom Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka) označuje fakturo, hkrati pa je kot verodostojna listina označena Pogodba o odkupu terjatev 106-17 v zvezi s računom št. 108/17. Že iz navedenega opisa verodostojne listine je mogoče ugotoviti, da ni upnik, ki predlaga izvršbo, naveden kot upnik v verodostojni listini - računu št. 108/17, pogodba o odkupu terjatev 106-17 z dne 16. 5. 2017 pa lahko izkazuje le prehod terjatve na upnika - predlagatelja.

6. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ lahko sodišče dovoli izvršbo na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če s kvalificirano listino lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Navedena določba se nanaša na dovolitev izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, ni pa je mogoče razširiti tudi na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi verodostojne listine.1 Sklep o izvršbi je bil izdan v avtomatiziranem izvršilnem postopku, pri njegovi izdaji pa sodišče ne preverja resničnosti podatkov in tako tudi ne preizkuša procesne legitimacije strank kot procesne predpostavke. V avtomatiziranem izvršilnem postopku je ta preizkus prenesen v ugovorni postopek.

7. Ker je že iz predloga za izvršbo razvidno, da ga je vložila oseba, ki ni označena kot upnik v verodostojni listini (računu), za obrazloženost ugovora v skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ zadošča pavšalna navedba, da vlagatelj ugovora ni dolžnik imenovanega upnika. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, vključno z določitvijo izvršitelja (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Višjemu sodišču se do drugih pritožbenih navedb ni treba opredeljevati, upnik pa bo lahko utemeljeval svoj zahtevek v nadaljnjem pravdnem postopku.

8. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 645/2007 z dne 28. 2. 2008.