23. 9. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Ljubljana, in Sindikata vojakov Slovenije, Slovenska Bistrica, ki ju zastopa mag. Peter Kos, odvetnik v Kopru, na seji 23. septembra 2010

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti četrtega odstavka 12. člena, tretjega odstavka 18. člena in 20. člena Pravilnika o službeni oceni (Uradni list RS, št. 1/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in Sindikat vojakov Slovenije (v nadaljevanju predlagatelja) izpodbijata v izreku navedene določbe Pravilnika o službeni oceni (v nadaljevanju Pravilnik). Četrtemu odstavku 12. člena Pravilnika, po katerem se pri izračunu aritmetične sredine splošne vojaške usposobljenosti v primeru neocenjene strelske usposobljenosti upošteva vrednost nič, kljub obstoju upravičenih razlogov za neocenjeno strelsko usposobljenost, očitata neskladje z načelom pravičnosti in s tem z 2. členom Ustave. Navajata, da se s tem močno znižuje službena ocena posameznikov, ki iz upravičenih razlogov niso imeli ocenjene strelske usposobljenosti. Glede tretjega odstavka 18. člena Pravilnika navajata, da se na njegovi podlagi retroaktivno in s tem v neskladju s 155. členom Ustave znižujejo točke, ki jih prinaša posamezna službena ocena pri odločanju o napredovanju v plačne razrede. To naj bi bilo v neskladju z Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in 113/09 – v nadaljevanju Uredba), ki naj bi v devetem odstavku 11. člena določala, da se v primeru, ko ocene in točke, pridobljene po predpisih, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10 in 59/10 – v nadaljevanju ZSPJS), in po tem členu niso enake, uporabijo ugodnejše ocene. Menita, da bi se morala ob upoštevanju te določbe ocena dobro točkovati s štirimi in ne s tremi točkami. Členu 20 Pravilnika, ki določa uporabo določb tega pravilnika pri izdelavi službenih ocen za leto 2009, očitata neskladje s 155. in z 2. členom Ustave. Pravilnik naj bi bil objavljen 8. 1. 2010 in se kot takšen ne bi smel uporabljati pri izdelavi službenih ocen za leto 2009. Menita, da bi morali biti zaposleni že na začetku leta 2009 seznanjeni z vsebinami in s kriteriji za ocenjevanje njihovega dela ter z določbami glede letnega razgovora. Navajata, da se je prejšnji Pravilnik o službeni oceni (Uradni list RS, št. 111/03 in 34/04 – v nadaljevanju Pravilnik/03) po vsebini in obliki ter glede prilog bistveno razlikoval od novega Pravilnika. Pravilnik/03 naj bi z 9. 1. 2010 tudi prenehal veljati, tako da naj se njegova priloga 2 o letnem razgovoru po tem datumu ne bi mogla več uporabljati.

B.

Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le v primeru, če so ogrožene pravice delavcev.

Predlagatelja utemeljujeta ogroženost pravic delavcev zlasti s sklicevanjem na to, da bi lahko zaposleni, če bi poznali vsebino Pravilnika že na začetku leta 2009, posvečali večjo pozornost ocenjevanim področjem dela in s tem dosegli boljšo službeno oceno ter boljši položaj glede vseh pravic, na katere vpliva službena ocena.[1] Takšne navedbe se lahko nanašajo na izpodbijani 20. člen Pravilnika, ki določa, da se službene ocene za leto 2009 izdelajo v skladu s tem pravilnikom. Skladno s to določbo se namreč pri izdelavi službene ocene za leto 2009 upoštevajo sestavine in kriteriji za določitev službene ocene iz Pravilnika, sprejetega v letu 2010. Vendar pa s pavšalnim sklicevanjem na to, da se je Pravilnik/03 po vsebini in obliki ter glede prilog bistveno razlikoval od novega Pravilnika, predlagatelja še nista izkazala ogroženosti pravic delavcev. Da bi zadostila temu pogoju za vložitev zahteve, bi morala predlagatelja pojasniti, v čem so spremembe in kako te dejansko vplivajo na poslabšanje položaja posameznih delavcev v zvezi s pravicami, na katere vpliva službena ocena.

Tretji odstavek 18. člena Pravilnika naj bi pravice delavcev ogrožal zato, ker določa, da se službena ocena dobro, pridobljena pred začetkom uporabe tega pravilnika, točkuje s tremi točkami. Upoštevaje prejšnje predpise naj bi se namreč takšna ocena točkovala s štirimi točkami. Vendar pa predlagatelja nista izkazala, da bi bila na podlagi prejšnjih predpisov ocena dobro dejansko ovrednotena s štirimi točkami, prav tako pa nista ponudila trditev, v čem naj bi morebitna sprememba točkovanja vplivala na končno oceno. Utemeljenost svojih očitkov opirata na deveti odstavek 11. člena Uredbe o tem, da se v primeru, ko ocene in točke, pridobljene po predpisih, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJS, in po tem členu niso enake, uporabijo ugodnejše ocene. V zvezi s tem Ustavno sodišče najprej ugotavlja, da je z uveljavitvijo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 91/08) navedena določba v takšni obliki prenehala veljati. Podobna vsebina je bila prenesena v novi trinajsti odstavek 11. člena Uredbe, ki pa določa ugodnejšo uporabo le glede ocene in ne tudi glede točk, v katere se prevede takšna ocena. Sicer pa se je varstvo po obeh določbah nanašalo le na ocene oziroma točke, ki jih je javni uslužbenec pridobil po predpisih, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJS. Glede na to, da se je ZSPJS pričel uporabljati 1. 8. 2008, za predlagatelja sporna ocena prevedb pa se nanaša na službene ocene za leto 2009, pa predlagatelja s sklicevanjem na takšno določbo Uredbe nista izkazala, da bi bile z izpodbijano odločbo ogrožene pravice delavcev.

Podobno velja glede četrtega odstavka 12. člena Pravilnika. V zvezi s tem delom zahteve Ustavno sodišče uvodoma ugotavlja, da predlagatelja v predlogu odločitve Ustavnemu sodišču sicer navajata, naj razveljavi tudi drugi odstavek 12. člena Pravilnika, kar bi lahko kazalo na to, da izpodbijata tudi to določbo 12. člena Pravilnika. Vendar pa iz siceršnje vsebine zahteve izhaja, da nasprotujeta 12. členu Pravilnika le v delu, v katerem določa, da se pri izračunu aritmetične sredine ocene splošne vojaške usposobljenosti upošteva tudi vrednost nič, ki jo dobijo vojaške osebe, ki iz upravičenih razlogov nimajo ocenjene strelske usposobljenosti. To pa je zgolj vsebina četrtega odstavka 12. člena Pravilnika. Zato je Ustavno sodišče štelo, da predlagatelja dejansko izpodbijata le četrti in ne tudi drugi odstavek 12. člena Pravilnika. Vendar pa predlagatelja tudi glede te določbe nista izkazala, da dejansko ogroža pravice delavcev.

Glede na vse povedano je Ustavno sodišče ugotovilo, da predlagatelja nista izkazala ogroženosti pravic delavcev. Zato nista izkazala pogoja, ki ga določa enajsta alineja prvega odstavka 23.a člena ZUstS, in je Ustavno sodišče njuno zahtevo zavrglo. Pri tem se, glede na to, da Konfederacija sindikatov 90 Slovenije izpolnjuje pogoj reprezentativnosti iz enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS, ni spuščalo v vprašanje, ali izpolnjuje ta pogoj tudi Sindikat vojakov Slovenije.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Klampfer.

Jože Tratnik Predsednik

[1]Člen 4 Pravilnika določa, da se službena ocena uporablja pri karierni poti vojaških oseb, odločanju o povišanju vojaških oseb v činu oziroma napredovanju v razredu ter napredovanju vojaških oseb v plačne razrede. Službena ocena se uporablja tudi pri odločanju o napotitvi na izobraževanje ali usposabljanje, o podaljševanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski, o razporejanju na drugo zahtevnejšo formacijsko dolžnost, podeljevanju priznanj in nagrad ter v drugih primerih, določenih s predpisi ali akti vodenja in poveljevanja.