Jedro

Vrhovno sodišče se ne more vnaprej opredeljevati o (ne)zakonitosti podane kazenske ovadbe ter ostalih dokazov, zbranih na podlagi izvajanih prikritih preiskovalnih ukrepov, saj mora to oceno opraviti sodišče prve stopnje samo, v okviru izvajanja dokazov v preiskavi oziroma dokaznega postopka na glavni obravnavi. Trditve zagovornice o nepravilnostih in s tem o nezakonitostih navedenih dokazov niso take narave, da bi bilo to razvidno že na prvi pogled.

Izrek

Zoper obdolženega A. B. se podaljša pripor iz pripornih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku do vključno dne 27. 11. 2015 do 6.18 ure.

Obrazložitev

1. Zoper obdolženega A. B. (in druge soobdolžene) je bila s še ne pravnomočnim sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru X Kpd 22595/2015 z dne 27. 7. 2015 uvedena preiskava zaradi kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po tretjem, drugem in prvem odstavku 113. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po prvem in drugem odstavku 187. člena KZ-1. Zoper istega obdolženca je bil s sklepom istega sodišča z dne 30. 5. 2015 odrejen pripor iz pripornih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki je bil podaljšan s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 22595/2015 z dne 24. 6. 2015 do 27. 8. 2015 do 06.18 ure. Pritožbo zagovornice obdolženega zoper slednji sklep je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo kot neutemeljeno s sklepom I Kp 2259/2015 z dne 7. 7. 2015. 2. Okrajni državni tožilec iz Specializiranega državnega tožilstva R Slovenije je dne 21. 8. 2015 predlagal podaljšanje pripora iz istih pripornih razlogov iz katerih je bil odrejen in kasneje podaljšan, in sicer za nadaljnje tri mesece. Iz predloga izhaja, da bo treba v preiskavi opravi zaslišanje predlaganih prič, žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, ki so tuje državljanke, živijo v tujini ter bo glede na obsežnost obravnavane zadeve ter pričakovano dolgotrajnost postopka in potreben čas za pripravo obtožnega akta, navedeni rok treh mesecev primerno obdobje za izvedbo vseh navedenih procesnih opravil. Sicer se državni tožilec sklicuje na iste oziroma enake razloge, ki so narekovali odreditev in podaljšanje pripora pri obdolžencu. Glede ponovitvene nevarnosti meni, da je ta izkazana že s samo težo obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, dolgotrajnostjo njihovega izvrševanja, obdolženčevim prejšnjim življenjem (obsojenost zaradi storitve kaznivih dejanj z elementi nasilja) in dejstvom, da je zoper njega vložena še druga zahteva za preiskavo, prav tako zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po prvem odstavku 113. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 20. člena KZ-1, ki naj bi ga storil v letu 2011. Izkazana naj bi bila tudi konkretna in realna nevarnost obdolženčevega vplivanja na priče, če bi bil izpuščen na prostost, saj je na tako njegovo ravnanje moč sklepati iz okoliščine, da se je sestal s K. P. v Mariboru, potem, ko je ta podala kazensko prijavo zoper njega in jo „zasliševal“ zakaj je to storila, nakar je K. P. pri zagovornici obdolženega A. B. deponirala izjavo s katero je preklicala navedbe v prej omenjeni kazenski ovadbi. Ta podatek naj bi izhajal iz prestreženih telefonskih pogovorov. Ukrep pripora naj bi bil torej neogibno potreben zaradi preprečitve vplivanja na priče in za zagotovitve varnosti in zdravja ljudi.

3. Preiskovalni sodnik je v predlogu z dne 25. 8. 2015 navedel, da preiskava še ni končana, v njej pa je treba zaslišati še priče M. F., S. B. in po zaprosilu še M. K.; poleg tega pa sodišče še ni prejelo zapisnikov o izpovedbah v tujini – v R Slovaški in R Romuniji zaslišanih domnevnih žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Preiskovalni sodnik predvideva, da bi bila preiskava lahko zaključena v roku dveh mesecev.

4. Predlog za podaljšanje pripora je bil predložen obdolžencu in njegovi zagovornici. V odgovoru na predlog je zagovornica oporekala obstoju utemeljenega suma, da bi obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja, izpostavila, da nobena od doslej zaslišanih prič ni potrdila navedb K. P. v njeni kazenski ovadbi, ki jo je tudi sama K. P. naknadno preklicala, da bi morala biti listina o navedeni kazenski ovadbi K. P. izločena iz spisa, ker je bila pridobljena v neskladju z določbami ZKP in Ustave RS, da bi morali biti iz spisa izločeni tudi rezultati prikritih preiskovalnih ukrepov, ker za njihovo odreditev ni obstajala zakonita podlaga. Poleg tega naj bi spisovni podatki dokazovali, da so bile vse oškodovanke legalno zaposlene, z ustreznim zdravstvenim zavarovanjem, urejenim bivališčem in plačilom za opravljeno delo. V predlogu da se zatrjuje le abstraktna možnost ponavljanja kaznivih dejanj, saj ni konkretno utemeljena; nikjer tudi ni razvidno, kdaj, komu, na kakšen način naj bi obdolženec omogočal uživanje prepovedane droge. Nadalje se izpostavlja, da lokal L. v Mariboru že dlje časa ne posluje več, kar naj bi tudi izključevalo ponovitveno nevarnost; poleg tega pa sklicevanje na drug nedokončan kazenski postopek pomeni kršitev domneve nedolžnosti. Obdolžencu pa naj bi bila tudi kršena pravica do obrambe, saj mu ni bilo omogočeno vpogledati v celoten tozadevni kazenski spis. Zaradi vseh navedenih razlogov zagovornica obdolženca predlaga, da se predlogu za podaljšanje pripora ne ugodi in odredi izpustitev obdolženca na prostost; podrejeno pa naj se zoper obdolženca odredi hišni pripor v smislu določbe 199.a člena ZKP.

5. Na predlog za podaljšanje pripora je odgovoril tudi obdolženi A. B. Navedel je, da bi se že v dosedanjem postopku ugotovilo, da navedbe K. P. niso utemeljene in bi se ga lahko izpustilo na prostost. Postopek se po nepotrebnem zavlačuje, onemogočeno pa mu je bilo tudi vpogledati v celoten kazenski spis. Nobenega dokaza ni, da bi skušal vplivati na K. P., da spremeni izjavo iz podane kazenske ovadbe, in tudi ne o nameravanem organiziranju nove hudodelske združbe. Glede postopka „iz leta 2011“ je navedel, da trditve v tisti zadevi ne držijo in je izid tega postopka negotov, zato se mu ga ne more očitati. Res je že bil obsojen za druga kazniva dejanja, a je kazen prestal in potem zaživel drugačno, pošteno in zgledno življenje. Tudi ni imel in nima nobenega namena vplivati na priče, saj bi to lahko že storil v preteklih dveh letih, če bi to res nameraval. Meni, da ni nujna odreditev pripora zoper njega, tudi glede na njegove družinske razmere in bi se ga lahko nadomestilo s hišnim priporom. Predlaga, da se predlogu za podaljšanje pripora ne ugodi oziroma, da se zoper njega odredi hišni pripor na naslovu Z. v Mariboru.

6. V skladu z določbo drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, pripor podaljšati še za tri mesece. Za kaznivo dejanje po tretjem in po drugem v zvezi s prvim odstavkom 113. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora od treh do petnajst let, za kaznivo dejanje po drugem odstavku 186. člena KZ-1 pa enaka kazen zapora od treh do petnajst let in je torej formalni pogoj za podaljšanje pripora podan.

7. Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo, ali so še podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in c) neogibnost pripora za postopek ali varnost ljudi.

8. Obstoj utemeljenega suma, da je obdolženi storil očitana mu kazniva dejanja je bil obrazložen že v sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora, citiranih zgoraj v točki 1. Naknadno je bil ugotovljen še v sklepu o uvedbi preiskave z dne 27. 7. 2015 (čeprav še ne pravnomočnem), doslej izvedeni zbrani dokazi in podatki pa ga sami po sebi še niso tako omajali, da bi bile v celoti ovržene tiste navedbe, ki jih je eksplicitno, natančno in določno podala v kazenski ovadbi z dne 23. 8. 2013 K. P. Te so se potrdile tudi z nadaljnjimi podatki, ki jih je zbrala policija in sicer iz podatkov sodnega in poslovnega registra (sedež družb N. d.o.o. - ustanovitelj in pooblaščenec brat obdolženca, C. B. in družbe M. d.o.o., katere pooblaščenec za zastopanje je bil obdolženi), evidenc o prijavi gostov v hotelu V. v Rušah, podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje, podatkov zbranih od slovaških varnostnih organov, pridobljenih od T. D., ki naj bi prišla v Slovenijo preko K. P., skupaj s prijateljico Z. M., in bili v Mariboru seznanjeni, da bosta morali nuditi spolne usluge (in ne opravljati dela natakarice). Podobno potrjuje navedbe K. P. tudi izjava A. N. iz Romunije v uradnem zaznamku policije. Utemeljenost suma obdolžencu očitanih kaznivih dejanj se je potrdila tudi v rezultatih izvajanih prikritih preiskovalnih ukrepov, kot jih povzema sklep o uvedbi preiskave na straneh 12 do 14 obrazložitve. Poleg tega je treba v preiskavi pribaviti še sodne zapisnike o zaslišanju oškodovank iz R Slovaške in R Romunije ter zaslišati še tiste priče, kot so bile predlagane v zahtevi za preiskavo, kar bo šele omogočilo dokončno zaključevanje o tem, če je sum storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj toliko utemeljen, da se lahko kazenski postopek nadaljuje z vložitvijo obtožbe, ali pa bo državni tožilec sprejel odločitev o odstopu od pregona. Zaradi navedenih razlogov so neupoštevne, preuranjene in zato neutemeljene trditve iz odgovora obdolženca in njegove zagovornice, da bi že doslej zbrani dokazi omogočili zaključek o tem, da obdolženi A. B. očitanih kaznivih dejanj ni storil. Pri tem se Vrhovno sodišče ne more vnaprej opredeljevati o (ne)zakonitosti podane kazenske ovadbe K. P. ter ostalih dokazov, zbranih na podlagi izvajanih prikritih preiskovalnih ukrepov, saj mora to oceno opraviti sodišče prve stopnje samo v okviru izvajanja dokazov v preiskavi oziroma dokaznega postopka na glavni obravnavi, če in ko do nje pride. Trditve zagovornice o nepravilnostih in s tem o nezakonitostih navedenih dokazov niso take narave, da bi bilo to prima facie razvidno. Tudi ko obdolženec in zagovornica navajata, da jima ni bil omogočen vpogled v celoten kazenski spis, gre za trditev, ki zaenkrat ne omogoča sklepanja v čem in koliko je bil s tem obdolženec prikrajšan pri izvajanju pravice do obrambe in je to procesno napako (če je do nje prišlo) mogoče sanirati v nadaljevanju kazenskega postopka.

9. Pritrditi je torej treba okrajnemu državnemu tožilcu, da so še vedno podane okoliščine, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora obdolžencu in da so dovolj tehtne, da opravičujejo še njegovo nadaljnje podaljšanje. Vrhovno sodišče se pri presoji obstoja pripornih razlogov strinja z oceno državnega tožilca, da pri obdolžencu obstoji ponovitvena nevarnost, saj naj bi dejavnosti, ki se mu očitata kot kaznivi, opravljal daljše obdobje, v letih 2012 do marca 2013, kar kaže na utečeno in dobro organizirano delovanje ter izkoriščanje deklet, ki so se na ta način vdajale prostituciji ter je tako pridobival denarna sredstva za svoje potrebe, ko naj bi zase vzel večji del tako pridobljenega denarja. Tako utečeno dejavnost bi obdolženi v primeru izpustitve na prostost očitno z lahkoto nadaljeval oziroma ponovno vzpostavil. Glede na naravo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi so pri presoji ponovitvene nevarnosti pomembno upoštevne tudi okoliščine, ki kažejo na elemente nasilja v primerih kaznivih dejanj, za katera je bil obdolženi v preteklosti že pravnomočno obsojen (kot kaznivi dejanji grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena KZ-1 in izsiljevanja po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 213. člena KZ-1). Zaradi navedenih razlogov je torej izkazan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

10. Na nevarnost obdolženčevega oviranja kazenskega postopka z vplivanjem na priče kaže okoliščina, da je K. P. naknadno podala spremenjeno izjavo, overjeno pred notarjem, s katero je preklicala navedbe iz podane kazenske ovadbe in to storila po kontaktu z obdolženim A. B., kot se navaja že v sklepu o odreditvi pripora. Logično je sklepati, da je tako naknadno izjavo podala pod vplivom obdolženca, saj je v kazenski ovadbi že tudi pojasnila, kako naj bi obdolženi dajal dekletom v lokalu navodila, kaj in kako naj govorijo policiji oziroma naj ne povedo, da imajo z gosti nočnega lokala tudi spolne odnose oziroma da se prostituirajo. Če bi bil obdolženi izpuščen na prostost, bi imel neovirano pot do oškodovank, na katere bi lahko vplival glede njihovega nadaljnjega izpovedovanja v kazenskem postopku in pri tem izkoriščal že vzpostavljen odnos podrejenosti, ki se nedvomno ustvari med izvrševalcem trgovine z ljudmi in zlasti oškodovankami. Zaradi navedenih razlogov je torej izkazan tudi priporni razlog po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

11. Upoštevaje značilnosti dejavnosti prostitucije, ko so dekleta, ki jo v primeru kakršen je obravnavani izvajajo, prepuščena v izkoriščevalsko oblast organizatorju te dejavnosti, večinoma primorane izvrševati spolne usluge zaradi socialne ali drugačne stiske v kateri se nahajajo, na način in s posebnimi spolnimi in drugimi uslugami (skupno uživanje droge), kot jim ga odreja organizator te dejavnosti, je očitno, da se je tudi v tej obravnavani zadevi na ta način ogrožalo zdravje deklet, oškodovank. Ti razlogi nedvomno upravičujejo zaključek o neogibni potrebnosti nadaljnjega podaljšanja pripora. Ta ukrep se izkaže tudi kot sorazmerna omejitev osebne svobode obdolženca glede na težo obravnavanih kaznivih dejanj (upoštevaje že predpisano kazen zanju), kot tudi glede na inkriminirani čas njihovega izvajanja in števila v dejavnost vključenih deklet – oškodovank.

12. Podane so torej subjektivne in objektivne okoliščine, ki narekujejo podaljšanje pripora obdolžencu in izkazujejo njegovo neogibnost. Glede na predlog za podaljšanje pripora in upoštevaje navedbo preiskovalnega sodnika o predvidoma potrebnem času za zaključek preiskave, je očitno, da bo za dokončno odločitev državnega tožilca glede morebitne vložitve obtožnice ali odstopa od pregona potreben še dodaten čas po zaključku preiskave in je bil zato predlog za nadaljnje podaljšanje pripora za tri mesece ocenjen kot utemeljen. Zaradi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče odločilo skladno s predlogom državnega tožilca za podaljšanje pripora, to je do 27. 11. 2015 do 06.18 ure.