Jedro

Upnikova terjatev ni terjatev na podlagi zakonske preživnine, zato je odločitev o prekinitvi postopka pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z dnem 24. 07. 2009 prekinilo izvršbo, ki je bila dovoljena s sklepom opr.št. z dne 16. 02. 2006. Nad dolžnikom se je namreč 24. 07. 2009 začel stečajni postopek.

Zoper sklep se pritožuje upnik in kot bistveno navaja, da se sodišče sklicuje na 1. odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, prezre pa določilo 390. člena istega zakona. Za izterjavo ali zavarovanje terjatve na podlagi zakonite preživnine se namreč določba 1. odstavka 132. člena ne uporablja. Sodišče bi zato ne smelo postopka prekiniti, ker gre za dolg, ki izhaja iz zakonite preživnine.

Pritožba ni utemeljena.

Terjatev, ki jo ima upnik, ni terjatev na podlagi zakonite preživnine v smislu 1. odstavka 390. člena ZFPPIPP. Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka je zato pravilna.

Po 1. odstavku 28. člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu – ZJSRS med drugim preidejo terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija). Tretji odstavek istega člena določa, da s prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopka. Gre torej za zakonito subrogacijo po 275. členu Obligacijskega zakonika – OZ. Vendar pa s tem to ne postane terjatev na podlagi zakonite preživnine, za katero po 390. členu ZFPPIPP ne velja prekinitev postopka po 1. odstavku 132. člena ZFPPIPP. Samo terjatev otroka kot upnika proti stečajnemu dolžniku je terjatev iz zakonite preživnine. Razlaga, po kateri naj bi se zaradi vstopa sklada v položaj otroka kot upnika tudi terjatev sklada štela kot terjatev na podlagi zakonite preživnine, je preširoka. Drugi odstavek 390. člena navedenega zakona določa izjemo od pravila, da se po 1. odstavku 132. člena postopki prekinejo. Izjeme je treba ozko razlagati. Ko ZFPPIPP v 21. členu ugotavlja prednostne terjatve, gre, razen plačila davkov in prispevkov, v celoti za terjatve fizičnih oseb. Tako je lahko po 1. odstavku 390. člena navedenega zakona prednostna terjatev le terjatev samega otroka kot upnika, ne pa terjatev sklada, ki je pravna oseba.

Neutemeljeno pritožbo je bilo tako treba zavrniti in sklep potrditi po 2. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju.