Jedro

Specifikacija, kolikšen del predračunske cene odpade na material in kolikšen na delo, ni pomembna za oblikovanje odgovora na vprašanje, ali je bil dosežen dogovor glede cene.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, na podlagi katere mora tožena stranka plačati tožeči stranki 585.517,00 SIT s pripadki, je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožena stranka z revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Če lahko senat (sodnik) na podlagi 3. odst. 313. člena ZPP odredi ločeno obravnavanje posameznih zahtevkov iz iste tožbe, lahko odredi tudi ločeno obravnavanje zahtevka iz nasprotne tožbe (glej tudi: Juhart: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, str. 341). Zato odreditev ločenega obravnavanja zahtevka iz nasprotne tožbe ni kršitev določb pravdnega postopka.

Ni utemeljen očitek pritožbenemu sodišču, da ni preizkusilo sodbe sodišča prve stopnje iz vseh uveljavljanih pritožbenih razlogov.

Tiste razloge, ki jih uveljavlja v reviziji kot absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka je namreč tožena stranka uveljavljala v pritožbi kot zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Na ta uveljavljani pritožbeni razlog je pritožbeno sodišče odgovorilo, presojati ga še kot absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka pa ni bilo dolžno, ker do nje ni prišlo.

Tožena stranka navaja v reviziji vrsto podatkov, iz katerih naj bi izhajalo, da je glede odločilnega dejstva, ali je prišlo med strankama do dogovora o ceni za delo, podano nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Zatrjevanih nasprotij pa ni. Revizijsko sodišče ugotavlja, da se vlagatelj revizije samo ne strinja z dokazno oceno, ki jo je sodišče prve stopnje oblikovalo v skladu z 8. členom ZPP, pri čemer je vsebino v dokazne namene uporabljenih listin in zapisnikov o izpovedbah upoštevalo tako, kot se glasijo. Ocena dokazov pa spada v področje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ni podvrženo revizijskemu preizkusu (3. odst. 385. člena ZPP).

Za izvedbo krovsko-kleparskih del na Osnovni šoli sta bili sklenjeni dve pogodbi: med šolo in toženo stranko kot izvajalcem ter toženo stranko in tožečo stranko kot podizvajalcem. Tako sta bili oblikovani dve pravni razmerji, ki sta med seboj neodvisni. Kakšno je (bilo) pravno razmerje med šolo in toženo stranko zato na pravno razmerje med strankama tega spora ne vpliva.

Kakšen je bil naslov na predračunu del, ki ga je tožnik izročil toženi stranki, za odločitev ni pomembno. Pomembno je dejstvo, ugotovljeno v postopku pred sodiščem prve stopnje, da je tožena stranka na podlagi tega predračuna konkurirala za izvedbo del na Osnovni šoli. To dejanje tožene stranke je tisto dejanje iz 2. odst. 39. člena ZOR, iz katerega sledi, da je tožena stranka sprejela ponudbo tožeče stranke kot podizvajalca za izvedbo del na Osnovni šoli - tudi glede cene.

Specifikacija, kolikšen del predračunske cene odpade na material in kolikšen na delo, ni pomembna za oblikovanje odgovora na vprašanje, ali je bil dosežen tudi dogovor glede cene. Tožnik je oblikoval predračun po sistemu "enotne cene", to je od merske enote dogovorjenih del (primerjaj: 635. člen ZOR). Pri takšnem načinu določanja cene ni pomembno, koliko odpade na material in koliko na delo. Če bi tožena stranka pogojevala sprejem cene na specifikacijo, kot jo uveljavlja sedaj, bi morala ustrezno ukrepati pred sprejemom tožnikove ponudbe. Podatkov, da bi tako ukrepala, v spisu ni. Cena materiala je (bila) v obravnavanem primeru pomembna samo zato, ker ga je dala na razpolago tožena stranka sama, zaradi česar lahko tožnik zahteva samo razliko do celotne predračunske cene. Samo to in nič drugega pa še zahteva tožnik, po dodatnem odbitku prejetega avansa. Zato je pritožbeno sodišče pravilno zavrnilo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje tudi z materialnopravnega vidika. Če pri tem ni navedlo nobenega materialnopravnega predpisa, to ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker to na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe ni vplivalo.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Ker je bilo materialno pravo tudi sicer pravilno uporabljeno, med postopkom pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v 10. točki 2. odst. ZPP (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).