Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo navedbe nasprotnega udeleženca, da na njegovo obveznost iz pogodbe ne vpliva dejstvo, da mu predlagatelj ni izdal računa oziroma da ni zahteval plačila. Pritožbena navedba, da izostanek zahteve za plačilo pomeni, da je predlagatelj štel, da obveznost nasprotnega udeleženca ne obstoji, je novota, pa tudi neutemeljena. Izostanek zahteve za plačilo nima takšnega pomena. Iz tega razloga predlagatelj ni bil dolžan zatrjevati in dokazovati, da je nasprotnega udeleženca (pisno) pozival, sodišče prve stopnje pa se pravilno v tem delu ni opredeljevalo do izpovedi zakonitih zastopnikov predlagatelja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžan nasprotni udeleženec predlagatelju plačati 10.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.700,00 EUR od 21. 2. 2019 do plačila in od 2.100,00 EUR od 7. 10. 2019 do plačila (točka I izreka). V presežku za 7.200,00 EUR z obrestmi je zahtevek zavrnilo (točka II izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da predlagatelju plača pravdne stroške v višini 329,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka).

2. Zoper ugodilni del navedene sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da med strankama ni bilo sporno, da je bila pogodba o načinu in pogojih za delovanje sindikata v letu 2010 sklenjena, bilo pa je sporno, ali je ta pogodba v spornem obdobju veljala. Sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo. Ni se opredelilo do za odločitev bistvenih dejstev. Številne okoliščine kažejo, da sta bili stranki soglasni, da ju pogodba ne zavezuje. Stranki pogodbe nista izvajali. Pravice sindikata je izvrševal podružniški sindikat in ne predlagatelj. Z njim se je nasprotni udeleženec dogovarjal in se dogovoril za drugačen način izpolnitve obveznosti, za izpolnitev v naravi. Določena sredstva so bila nakazana, česar sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo. Dejstvo, da predlagatelj v devetih letih nasprotnemu udeležencu ni izdal računa, kaže, da je štel, da mu ničesar ne dolguje. O tem sta izpovedala direktorja nasprotnega udeleženca. V letu 2014 je bil sprejet sklep o razveljavitvi pogodbe. Sklep je bil usten. Nasprotni udeleženec ni vedel, da A.A. nima pooblastil za sklepanje dogovora. To ne more iti v njegovo škodo. Nasprotni udeleženec pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo prereka navedbe nasprotnega udeleženca. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa za odločitev bistvena dejstva. V letu 2014 so med strankama potekala pogajanja o spremembi pogodbe o načinu in pogojih za delovanje sindikata, vendar do spremembe ali razveljavitve pogodbe ni prišlo. A.A. niti ni bil pooblaščen za sklepanje kakšnega dogovora, priča B.B., ki jo je predlagal za zaslišanje nasprotni udeleženec, pa je izpovedala, da je bil takrat izveden sestanek s sindikatom pri delodajalcu, ne s predlagateljem. Nasprotni udeleženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajal, da je upravičenec iz pogodbe podružnični sindikat. V spornem obdobju je bil seznanjen z obstojem pogodbe in svojimi obveznostmi. Predlagatelj je podrobno opisal svoje obveznosti iz pogodbe, ki jih je izvrševal. Dejstvo, da nasprotnemu udeležencu ni izdal računa, ne pomeni, da ni imel pravice zahtevati mesečnega zneska v višini 300,00 EUR. Predlagatelj pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo teh kršitev določb pravdnega postopka kot ne kršitev, ki jih uveljavlja nasprotni udeleženec v pritožbi. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Nasprotni udeleženec sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je kršilo določbe pravdnega postopka, ker v obrazložitvi sodbe ni navedlo razlogov o vseh za odločitev bistvenih dejstvih oziroma se ni opredelilo do vseh njegovih bistvenih navedb (šlo bi za kršitvi iz 14. ali 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), predvsem navedb, ki se nanašajo na vprašanje veljavnosti pogodbe o delovanju sindikata v spornem obdobju, torej na obstoj temelja vtoževane terjatve. Sodišče prve stopnje je presojalo utemeljenost zahtevka tako po temelju kot po višini. V okviru presoje utemeljenosti po temelju je ugotavljalo, ali je pogodba o načinu in pogojih delovanja sindikata v spornem obdobju veljala, in se opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca glede njene razveljavitve v letu 2014 (predvsem točka 13 obrazložitve) in neizvrševanja oziroma neizstavljanja računov (točka 14 obrazložitve). Nasprotni udeleženec je navedbo o neizvrševanju pogodbe podal pred sodišče prve stopnje v odgovoru na tožbo; navedel je, da se pogodba ne realizira in da jo bo odpovedal. Sicer je zatrjeval, predvsem v prvi pripravljalni vlogi z dne 19. 10. 2020, da je sam pogodbo izvrševal, in sicer z nakazili, ki jih izpostavlja tudi v pritožbi. Njegove pritožbene navedbe, da je bila volja pogodbenih strank že vse od sklenitve pogodbe v letu 2010, da se v dogovorjeni vsebini ne izvršuje, in da je pogodbo izvrševal namesto predlagatelja podružniški sindikat ("hišni sindikat"), v korist katerega je predlagatelj sklenil pogodbo, so ne le same sebi nasprotne, ampak so kot novote nedopustne (prvi odstavek 337. člena ZPP) in jih pritožbeno sodišče pri odločitvi ne upošteva.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo navedbe nasprotnega udeleženca, da na njegovo obveznost iz pogodbe ne vpliva dejstvo, da mu predlagatelj ni izdal računa oziroma da ni zahteval plačila. Pritožbena navedba, da izostanek zahteve za plačilo pomeni, da je predlagatelj štel, da obveznost nasprotnega udeleženca ne obstoji, je novota, pa tudi neutemeljena. Izostanek zahteve za plačilo nima takšnega pomena. Iz tega razloga predlagatelj ni bil dolžan zatrjevati in dokazovati, da je nasprotnega udeleženca (pisno) pozival, sodišče prve stopnje pa se pravilno v tem delu ni opredeljevalo do izpovedi zakonitih zastopnikov predlagatelja.

8. Nedopustne pritožbene novote so navedbe, da se je nasprotni udeleženec s podružniškim sindikatom dogovoril za drugačen način izpolnjevanja pogodbe (ki prav tako nasprotujejo navedbam, da se pogodba ni izvrševala in zato ne velja). V zvezi s plačili, ki jih je nasprotni udeleženec izvršil sindikatom, v skupni višini 22.489,04 EUR, s katerimi je, kot sam trdi, delno izpolnil svojo obveznost iz pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je bil znesek v višini 18.789,04 EUR nakazan podružničnemu sindikatu, v višini 300,00 EUR pa sindikatu C.. Znesek v višini 3.400,00 EUR, ki je bil nakazan predlagatelju, je bil z namenom nakupa daril delavcem, torej ni šlo za plačilo obveznosti po pogodbi. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nasprotni udeleženec svoje obveznosti ni niti delno izpolnil (pred sodiščem prve stopnje je podal ugovor delne izpolnitve, ne procesnega ugovora pobota, ki ga omenja v pritožbi).

9. Sodišče prve stopnje je v zvezi z dogajanjem v letu 2014 zaslišalo priči A.A. in B.B. ter na podlagi ocene njunih izpovedi pravilno ugotovilo, da ni bilo doseženo soglasje o spremembi oziroma razveljavitvi pogodbe o delovanju sindikata; da je sicer potekalo določeno usklajevanje glede pogodbe, ki pa ni privedlo do njene razveljavitve, kar posredno potrjuje dejstvo, da je pogodba veljala takrat in še naprej. Dejstvo, da A.A. na sestanku dne 12. 11. 2014 ni sodeloval kot predstavnik (zakoniti zastopnik) predlagatelja, ampak podružničnega sindikata, ni bistveno za odločitev. Sodišče prve stopnje je na ta način dodatno obrazložilo, zakaj ne sledi navedbam nasprotnega udeleženca o razveljavitvi pogodbe; navedlo je, da tudi če bi bilo ugotovljeno, da je bil sprejet dogovor o razveljavitvi pogodbe, ne bi bil upošteven, ker ga ni sprejela za to pooblaščena oseba. Ker torej na spornem sestanku pogodba ni bila razveljavljena, je nebistveno, v kakšni vlogi se je sestanka udeležil A.A. in kdo je bil zakoniti zastopnik predlagatelja. Pritožbeno sodišče se do tovrstnih pritožbenih navedb ne opredeljuje, pri čemer le ugotavlja, da nasprotni udeleženec navedb glede pooblastil A.A. oziroma prekoračitve pooblastil in njegove seznanjenosti s pooblastili pred sodiščem prve stopnje sploh ni podal. 10. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Nasprotni udeleženec, ki s pritožbo ni uspel, po načelu uspeha (154. člen ZPP) sam krije svoje stroške.