Jedro

Solastniki niso v nedeljivi skupnosti, zato nimajo položaja nujnih enotnih sospornikov (201. člen ZPP/77), marveč materialnih sospornikov (1. točka 196. člena ZPP/77).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (glede 1/2 spornega dela nepremičnine) ter v izreku o stroških postopka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine parc.št. 732, hiša v izmeri 186 m2, dve zgradbi v izmeri 148 m2 in dvorišče v izmeri 300 m2, ki je pripisana k vl.št. 154 k.o. S... in sicer tistega dela, ki predstavlja gospodarsko poslopje v izmeri 72 m2 in ki je v kopiji katastrskega načrta s spremembami Območne geodetske uprave Ljubljana, Izpostava Ljubljana, v zvezi z odločbo št. 453/03-817/96 označena s parcelno številko 732/4, gospodarsko poslopje, površina 72 m2 in dela, ki predstavlja gospodarsko poslopje v izmeri 71 m2 in ki je v navedeni kopiji katastrskega načrta v zvezi z odločbo 453/03-817/96 označena s parcelno številko 732/5. Po drugi točki zavrnjenega zahtevka pa bi bile tožene stranke dolžne dopustiti odmero dela parcele, ki je opisan zgoraj, po označbi zemljišč z novo parcelno številko pa naj bi bile tožene stranke dolžne izstaviti za zemljiškoknjižni prenos primerno listino. Prvo sodišče je še odločilo, da naj tožnica povrne pravdne stroške tožene stranke v višini 208.313,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.3.1999 dalje, v 15-ih dneh pod izvršbo. Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka ter sodišču predlaga, naj sodbo razveljavi v tistem delu, s katerim je sodišče tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo glede 1/2 spornega dela nepremičnine ter v tem obsegu vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Pritožnica navaja, da je stališče prvega sodišča, češ da so solastniki nujni enotni sosporniki, napačno. Ker so tožene stranke solastnice do 1/2 po idealnih deležih, bi sodišče lahko zahtevku do 1/2 ugodilo. Pritožnica pravi, da ni nobenih razlogov, ki bi sodišču preprečevali, da ugodi zahtevku zoper posamezne tožence, saj solastniki niso v nedeljivi skupnosti. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnik izpodbija sodbo v delu, v katerem je sodišče zavrnilo zahtevek glede 1/2 spornega dela nepremičnine, zato se tudi vse kar sledi, nanaša le na ta del. Prvo sodišče je zahtevek zavrnilo, ker naj bi ne bila tožena prava stranka. Prvo sodišče je namreč štelo, da so solastniki, ki so vpisani v zemljiški knjigi, v nedeljivi skupnosti, zaradi česar naj bi imeli položaj nujnih enotnih sospornikov. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Solastništvo urejajo pravila, ki jih vsebuje Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR v določbah 13-16 člena. 13.člen tega zakona tako določa, da ima več oseb lastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, če je del vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni del). 14.člen nadalje določa, da ima solastnik pravico stvar imeti v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu delu, ne da bi s tem kršil pravice drugih lastnikov. Drugi odstavek istega člena pa pravi, da solastnik lahko razpolaga s svojim delom brez soglasja drugih solastnikov. Iz citiranih zakonskih določil nedvomno izhaja, da solastniki niso v nedeljivi skupnosti ter jih zato tudi ni šteti za enotno stranko. Tožene stranke so v zemljiški knjigi vpisani kot solastniki vsak do 1/8 nepremičnine. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da daje pravo solastnikom položaj materialnih sospornikov (1.točka 196. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, ki ga je bilo potrebno upoštevaje določbo 498.člena sedaj veljavnega ZPP še uporabiti v tej zadevi). To pa pomeni, da je mogoče tožiti tako vsakega solastnika posebej kot vse skupaj ter prvo sodišče tožbenega zahtevka ne bi smelo zavrniti, češ da ni tožena prava stranka. Zaradi napačne uporabe materialnega prava pa je ostalo v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je prvo sodišče izpodbijano sodbo v delu, ki ga napada pritožba (glede 1/2 spornega dela nepremičnine) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje (370/1 člen ZPP/77). V skladu s 3.odstavkom 166.člena ZPP/77 je odločitev o stroških postopka pridržana za končno odločbo. V novem postopku naj prvo sodišče upoštevaje materialnopravno izhodišče, po katerem je solastnike (toženo stranko) šteti za materialne sospornike, izvede dokazni postopek in nato odloči o zahtevku.