Jedro

V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. in 75. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv, kar bi bilo nesprejemljivo.

V primeru, kot je ta, je bistveno, da gre za hudo in resno ogrožanje osebe, ki izpolnjuje vse pogoje po določbah ZDZdr, kar za osebe na listah čakajočih ni mogoče avtomatično zaključiti. Zato tudi očitek, „da se preskakuje vrstni red“, ne more spremeniti izpodbijane odločitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po dopolnjenem dokaznem postopku z izpodbijanim sklepom ponovno odločilo, da se nasprotnemu udeležencu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in da se ga sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda A. ter se ga tam zadrži za eno leto od sprejema.

2. Zoper sklep se ponovno pritožuje A., ki predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da nima varovanega oddelka, ki bi bil urejen v skladu s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, zato nasprotnemu udeležencu ne more zagotoviti ustreznih storitev - teh tudi dejansko ne zagotavlja. Sklicuje se na zadevo II Ips 217/2016, po kateri je treba v postopkih po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) upoštevati tudi Zakon o socialnem varstvu in podzakonske akte. Tu je po mnenju pritožnika pomemben še Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ki določa, da je lahko na oddelek za osebe z demenco nameščenih največ 12 oseb, pri pritožniku pa je ta normativ že izpolnjen in so torej vse kapacitete že zasedene. Opozarja še na Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, ki za sprejem zahteva izpolnjenost določenih pogojev in upoštevanje vrstnega reda čakajočih na sprejem. Navaja, da v postopkih, kot je ta, sklep sodišča le omejuje posameznikovo svobodo, ne more pa nadomestiti vseh drugih predpisanih postopkov in se sklicuje na razveljavitveni sklep tega pritožbenega sodišča v prejšnjem pritožbenem postopku. Navaja, da v konkretnem primeru ni jasno, ali gre za namestitev proti volji. Nasprotuje tudi izbiri sodišča, ker meni, da je domače okolje udeleženca v ..., kjer je bil v DSO že vključen v dnevno varstvo in da bližina svojca ne more biti odločilna. Sodišču še očita, da v ponovljenem postopku ni bil pozvan k predložitvi mnenja.

3. Ne predlagatelj ne nasprotni udeleženec oz. njegova odvetnica na pritožbo nista podala odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nesporna pravna podlaga obravnavane zadeve je sledeča: Postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda ureja Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) v določbah 73. - 79. čl. Sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (v nadaljnjem besedilu: varovani oddelek) se izvede s privolitvijo ali brez privolitve osebe pod pogoji, ki jih določa ta zakon (73. čl.). Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, - če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (74. čl.). Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča (1. odst. 75. čl.).

6. Pritožbeno sodišče je prvič (sklep 22. 8. 2018) enako odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču zaradi dopolnitve dokaznega postopka v zvezi s stališčem Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 217/2016 (20. 9. 2016), da je treba pri obravnavanju vprašanj s področja socialno varstvenih storitev po ZDZdr, med katere spada tudi institucionalno varstvo, upoštevati tudi ureditev iz Zakona o socialnem varstvu (ZSV) in podzakonskih aktih, sprejetih na podlagi ZSV (zadnja alineja 74. čl. ZDZdr). Ti predpisi so pravilniki, ki jih omenja pritožba: Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev ter Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.

7. Sporno je ostalo, ali so izpolnjeni pogoji za namestitev nasprotnega udeleženca, in sicer neobstoj verificiranega oddelka, izpolnjenost normativov oz. zasedenost kapacitet ter spoštovanje vrstnega reda čakajočih na sprejem. Poleg tega je bilo sporno, ali gre sploh za namestitev proti volji osebe.

8. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje na vsa ta vprašanja izčrpno odgovorilo oziroma jih je pravilno pretehtalo in sprejelo na podlagi tega edini možni zaključek.

9. Ni sporno, da je pri nasprotnem udeležencu podana huda oblika demence, zaradi česar se zelo ogroža in je treba nujno poskrbeti za njegovo varnost. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba ne izpodbija. Nadalje ni sporno, da pritožnik ne razpolaga z verificiranim varovanim oddelkom in da so prav vsi zavodi, kakršen je pritožnik, vključno s pritožnikom, popolnoma zasedeni in da imajo prav vsi daljše čakalne dobe za sprejem.

10. Prvostopenjsko sodišče pa je zanesljivo ugotovilo, da so pri pritožniku dejansko nameščene tudi osebe, kakršen je nasprotni udeleženec in tega v pritožbi pritožnik niti ne zanika. Pravilno se je zato prvostopenjsko sodišče oprlo na stališče, ki ga je v zadevi U-I-29/10-18 izrazilo Ustavno sodišče RS, da je bistveno dejansko stanje.

11. Nadalje je sodišče prve stopnje v dopolnjenem postopku zanesljivo ugotovilo, da privolitev nasprotnega udeleženca za namestitev v varovani zavod ni podana, saj svoje volje niti ni več sposoben izraziti. Ni pa mu bila (še) niti delno odvzeta poslovna sposobnost, zato njegove volje ne more zanj izraziti nihče drug.1

12. Glede glavnega pritožnikovega očitka, da niti dejansko ne more poskrbeti za nasprotnega udeleženca, se je izčrpno opredelilo že sodišče prve stopnje in se temu glede na izrecno stališče Vrhovnega sodišča RS pridružuje tudi to pritožbeno sodišče. Vrhovno sodišče je 19. 12. 2013 v zadevi II Ips 351/2013 zavzelo stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. in 75. čl. ZDZdr sploh ni izvedljiv, kar bi bilo nesprejemljivo.2 Prvostopenjsko sodišče se korektno sklicuje na tako sodno prakso. Kot navedeno, so kapacitete povsod zasedene in pri vseh zavodih so čakalne vrste za sprejem (s privolitvijo). Vendar je v primeru, kot je ta, bistveno, da gre za hudo in resno ogrožanje osebe, ki izpolnjuje vse pogoje po zgoraj navedenih določbah ZDZdr, kar za osebe na listah čakajočih ni mogoče avtomatično zaključiti. Zato tudi očitek, „da se preskakuje vrstni red“, ne more spremeniti izpodbijane odločitve.

13. Sodišče v postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča pri določitvi socialno varstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe (prim. 79. člen ZDZdr). Za to, da je pri izbiri pritožnika za namestitev nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku upoštevalo bližino bivališča njegove edine bližnje osebe, je torej sodišče prve stopnje imelo oporo v zakonu.

14. Končno sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določb postopka s tem, da pritožniku ne bi dalo možnosti podati mnenja v zadevi, saj ga je že bil podal, kar sploh ni sporno, gre pa kljub ponovljenemu postopku še vedno za isti postopek in pritožnik niti ne navaja, da bi bilo sedaj njegovo mnenje kaj drugačno.

15. Po povedanem je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).

1 Sodišče prve stopnje v tč. 12 obrazložitve svojega sklepa pravilno opozarja tudi na razveljavitev 2. odst. 74. čl. o privolitvi zakonitega zastopnika za osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo Ustavnega sodišča U-I-294/12. 2 To stališče je Vrhovno sodišče ponovilo še v zadevi II Ips 43/2015 z dne 12. 2. 2015 in II Ips 114/2016 z dne 5. 5. 2016.