Jedro

Če se vrednost spornega predmeta po vložitvi tožbe, vendar pred vročitvijo tožbe toženi stranka, zmanjša pod 2.000.000,00 SIT, ostane okrožno sodiče, ki je bilo stvarno pristojno ob vložitvi tožbe, še naprej pristojno.

Izrek

Pritožbi zoper sklep z dne 8.8.2005, opr. št. P 2336/2005-III-5, se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi zoper sklep z dne 17.11.2005, opr. št. P 2336/2005-III-15, se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 8.8.2005 je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo. Z izpodbijanim sklepom z dne 17.11.2005 pa je sodišče prve stopnje sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu (1. točka izreka) ter da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču kot stvarno pristojnemu sodišču (2. točka izreka).

Zoper oba sklepa se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Sklep z dne 8.8.2005 izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da je tožnik istočasno prejel tako sklep z dne 22.7.2005, s katerim je sodišče tožnika pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, kot tudi sklep z dne 8.8.2005, s katerim je sodišče zavrnilo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče je z izdajo obravnavanih sklepov dejansko odločalo in sklepe vročalo v času sodnih počitnic, tj. v času od

15.7.2005 do 15.8.2005, ko sodišče, razen v nujnih zadevah, ne posluje. Sodišče s tem, ko tožniku ni vročilo sklepa z dne 22.7.2005 in kljub temu izdalo sklep z dne 8.8.2005, tožniku ni dalo možnosti obravnavanja oz. možnosti, da bi ustrezno dopolnil svojo vlogo, zato tožnik ni imel možnosti varovanja svojih interesov. Z navedenim postopanjem je sodišče bistveno kršilo določbe postopka. Prav tako je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje in ni pravilno ter zadostno upoštevalo premoženjskih razmer tožnika in je tako neutemeljeno zavrnilo njegovo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks. Hkrati z vložitvijo pritožbe je tožnik priložil še nadaljnjo dokumentacijo k svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

V pritožbi zoper sklep z dne 17.11.2005 tožnik sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka, in sicer neuporabo tretjega odstavka 17. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Ker se v skladu z navedeno določbo stvarna pristojnost presoja po dnevu uvedbe postopka, ta pa se začne s tožbo, je sodišče prve stopnje še naprej pristojno za sojenje v tej zadevi kljub kasnejšemu umiku tožbe.

Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 8.8.2005: Sodišče prve stopnje je dne 22.7.2005 izdalo sklep, s katerim je tožečo stranko pozvalo, da predlog za taksno oprostitev dopolni tako, da predloži v izreku navedene listine. Po odpravi navedenega sklepa je tožnik v spis predložil listine za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, tj. dne 23.7.2005. Dne 8.8.2005 je sodišče izdalo izpodbijani sklep, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrne. Iz povratnice, pripete k l. št. 18, je razvidno, da je tožnik oba sklepa prejel istočasno

31.8.2005. Pritrditi je pritožbi, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je izpodbijani sklep izdalo, ne da bi bil sklep na dopolnitev predloga tožeči stranki vročen in ne da bi rok za dopolnitev predloga tudi pretekel, kršilo določbo 108. člena ZPP, saj tožniku ni dalo primernega roka, da vlogo dopolni. Tožnik je k pritožbi predložil še dodatne listine, s katerimi utemeljuje svoje slabo premoženjsko stanje, vendar jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ker je preuranjeno izdalo izpodbijani sklep. Navedenih listin pri svojem odločanju ni upoštevalo in ocenilo, bi pa jih moralo, saj so bile predložene v petnajstih dneh od vročitve sklepa z dne 22.7.2005. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev določbe 108. člena ZPP, ki pa bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritožbi je bilo treba zato ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva tudi listine, ki jih je tožnik predložil pravočasno, ter o zadevi ponovno odloči (3. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 17.11.2005: V tej pravdni zadevi je bila dne 11.7.2005 vložena tožba na plačilo

2.009.631,00 SIT s pripadki. Dne 15.9.2005 je tožeča stranka delno umaknila tožbo za 500.000,00 SIT, tako da je vrednost spornega predmeta znašala 1.509.631,00 SIT. Tožbo je delno umaknila še pred vročitvijo tožbe toženi stranki.

Določba drugega odstavka 19. člena ZPP sicer res določa, da se lahko okrožno sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe, ki traja vse do vročitve tožbe toženi stranki. Vendar pa je treba pritrditi pritožbi, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek

17. člena ZPP). V tretjem odstavku 17. člena ZPP je tako tudi izrecno določeno, da če se med postopkom (postopek se začne s tožbo; 179. člen ZPP) spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (op. ne ob vročitvi tožbe), pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. Določba o ustalitvi pristojnosti sodišča tako v zvezi s stvarno pristojnostjo narekuje, da zmanjšanje tožbenega zahtevka tekom postopka na pristojnost nima nobenega vpliva. V tem primeru se pristojnost določa glede na dejansko stanje ob vložitvi tožbe, ne pa ob vročitvi tožbe. Takšna razlaga je tudi v skladu z načelom ekonomičnosti postopka. Določba 19. člena ZPP, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje, pa se nanaša na primere, ko vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000,00 SIT že ob sami vložitvi tožbe.

Ker je vrednost spornega predmeta ob vložitvi tožbe presegala

2.000.000,00 SIT (32. člen ZPP), je kljub znižanju tožbenega zahtevka ostalo pristojno okrožno sodišče. Sodišče prve stopnje je s tem, ko se je izreklo za stvarno nepristojno, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), zaradi česar je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka

165. člena ZPP.