Jedro

Očitno je, da je sodišče pred tem storilo računsko pomoto in od celotnega vtoževanega (pa s prvostopenjsko sodbo zavrnjenega) zneska v točki I/3 (1.109,04 EUR) odštelo na drugi stopnji priznani znesek (347,64 EUR) ter prisodilo razliko, namesto da bi prisodilo samo znesek 347,64 EUR. Navedeno računsko napako in zato napačno zapisan znesek v izreku sodbe je sodišče smelo odpraviti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval plačilo 6.010,99 EUR, 6.009,09 EUR in 1.109,05 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila.

2. Zoper sodbo se je pritožil tožnik. Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo v točki I/3 (ta se nanaša na zavrnitev zahtevka za 1.109,04 EUR) spremenilo tako, da mora toženka plačati tožniku 761,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila. Sicer je tožnikovo pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Na predlog toženke je sodišče druge stopnje izdalo popravni sklep. Z njim je svojo sodbo popravilo tako, da je znesek 761,40 EUR nadomestilo z zneskom 347,64 EUR.

4. Zoper sklep se je pravočasno pritožil tožnik. Navaja, da ne razume izreka, s katerim je sodišče naložilo plačilo stroškov samo njemu, saj je vendarle on oškodovanec. Sodišče ni preverjalo, kako so nastali visoki odvetniški stroški toženki (pri napačni izbiri sodelujočih na Hrvaškem). Prav bi bilo, da bi sodišče upoštevalo tudi njegove stroške v zvezi s tem postopkom ter jih medsebojno pobotalo. Nobeno sodišče tudi ne upošteva sodne poravnave z dne 9. 7. 2009, s katero se je toženka zavezala, da bo zaradi prenosa lastninske pravice nanj sklenila pogodbo po predpisih kraja, kjer leži nepremičnina, mu izdala zemljiškoknjižno dovolilo in nosila stroške postopka. Prepis pa se je izvršil šele po šestih letih in potem, ko je sam založil stroške za izvedbo tega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. S pritožbo izpodbijani sklep je sklep o popravi sodbe. Po prvem odstavku 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Sodišče je z izpodbijanim sklepom odpravilo napako v zapisu zneska v izreku sodbe, saj je iz obrazložitve razvidno, da je tožnikov zahtevek za plačilo odvetniških stroškov utemeljen (le) v višini 347,64 EUR in ne 761,40 EUR, kot piše v izreku. Očitno je, da je sodišče pred tem storilo računsko pomoto in od celotnega vtoževanega (pa s prvostopenjsko sodbo zavrnjenega) zneska v točki I/3 (1.109,04 EUR) odštelo na drugi stopnji priznani znesek (347,64 EUR) ter prisodilo razliko, namesto da bi prisodilo samo znesek 347,64 EUR. Navedeno računsko napako in zato napačno zapisan znesek v izreku sodbe je sodišče smelo odpraviti.

7. Tožnik, ki sicer izrecno vlaga pritožbo zoper popravni sklep, tega po vsebini ne izpodbija, ampak izpodbija sodbo sodišča druge stopnje in odločitev o pritožbi. Ta pa ne more biti predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku, v katerem je vsebina omejena na vsebino izpodbijanega popravnega sklepa. Na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vsebino spora in meritorno odločitev o pritožbi, zato Vrhovno sodišče ne odgovarja.

8. Vrhovno sodišče je tako zaključilo, da pritožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).