Jedro

Sodišče podeli pooblastilo za sklic skupščine manjšinskim delničarjem le tedaj, če so izkazani pogoji iz 295. člena ZGD-1, to pa so, da so manjšinski delničarji na poslovodstvo podali ustrezno pisno zahtevo z zakonsko določeno vsebino, poslovodstvo pa skupščine ni sklicalo oziroma skupščina ne zaseda najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve. Presoja sodišča, ko odloča o podelitvi takega pooblastila manjšinskim delničarjem, je omejena le na vprašanje izpolnitve tako opredeljenih zakonskih pogojev. Omejitev je potrebna tudi zato, ker izda sodišče pooblastilo v hitrem postopku, brez pridobitve izjav drugih strank (četrti odstavek 295. člena ZGD-1).

Sklicevanje predlagateljev na ničnost skupščine (pravilno bi bilo sklicevanje na ničnost sprejetih sklepov) v predlogu za pooblastitev za sklic manjšinskim delničarjem, o katerem odloča sodišče v hitrem in (predvsem pomembno) nekontradiktornem postopku, ne predstavlja primernega načina za uveljavljanje ničnosti. Prav iz tega istega razloga je sodišče ob odločanju o predlogu kot je ta v konkretnem primeru, soočeno le z dejstvi in dokazi, ki mu jih ponudi ena stranka (predlagatelj). Zato je tudi ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti v takem postopku lahko v nasprotju z ustavno pravico nasprotnega udeleženca do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog predlagatelja za pooblastitev za sklic skupščine družbe nasprotnega udeleženca z naslednjim dnevnim redom: „1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih organov skupščine ter seznanitev delničarjev s pristojnim notarjem.

Predlagani sklep: Za predsednica skupščine se izvoli A. A. Za preštevalca glasov se izvoli B. B. Skupščini prisostvuje vabljeni notar C. C. 2. Odpoklic članov nadzornega sveta in imenovanje novih članov Predlagani sklep: Z dnem sprejema sklepa se odpokličeta člana nadzornega sveta D. D. in E. E. Za nova člana nadzornega sveta družbe, ki zastopata interese delničarjev, se imenujeta A. A. in I. I. Mandatna doba novoimenovanih članov nadzornega sveta traja 4 leta od dne zasedanja te skupščine.

Obrazložitev: Zaradi odobritve škodljive prodaje hčerinskih družb P. d. o. o., MX. d. o. o. in V. d. o. o. samim sebi oziroma direktorju družbe F. F., sedanji člani nadzornega sveta ne uživajo več zaupanja delničarjev. Člani nadzornega sveta so se namreč spustili v izvedbo poslov, glede katerih so bili v očitnem navzkrižju interesov, saj so z odobritvijo teh poslov v svojo protipravno korist ter v škodo družbe in njenih delničarjev omogočili prodajo premoženja izrazito pod realno vrednostjo samim sebi prodali hčerinska podjetja družbe M. d. d. Zaradi grobih kršitev dolžne skrbnosti ravnanja v korist družbe D. D. in E. E. nista več primerna za opravljanje funkcije članov nadzornega sveta.

3. Nezaupnica direktorju družbe Predlagani sklep: Skupščina izreče nezaupnico direktorju družbe F. F. Obrazložitev: Zaradi izvedbe škodljive prodaje hčerinskih družb P. d. o. o., MX. d. o. o. in V. d. o. o. samemu sebi oziroma članom nadzornega sveta družbe, sedanji direktor ne uživa več zaupanja delničarjev. Direktor F. F. je namreč sklenil posle, glede katerih je bil v očitnem navzkrižju interesov, saj je z njimi v svojo protipravno korist ter v škodo družbe in njenih delničarjev izrazito pod realno vrednostjo samemu sebi prodal hčerinska podjetja družbe M. d. d. Zaradi grobih kršitev dolžne skrbnosti ravnanja v korist družbe F. F. ni vreden nadaljnjega zaupanja delničarjev.“ zavrne.

II. Predlagatelji in nasprotni udeleženec sami krijejo vsak svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pooblastilo predlagatelje za sklic skupščine družbe nasprotnega udeleženca z dnevnim redom kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (I. točka) ter odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljem povrniti 590,66 EUR stroškov postopka z obrestmi (II. točka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ali spremeni tako, da predlog predlagateljev zavrže oziroma zavrne ali podredno, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo so odgovorili predlagatelji. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbo kot nedovoljeno zavrže oziroma podredno kot neutemeljeno zavrne. Zahtevajo povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je nasprotni udeleženec poleg pritožbe dne 24. 1. 2020 vložil še dopolnitev pritožbe dne 27. 1. 2020, kar je po poteku 3-dnevnega roka za pritožbo (drugi odstavek 52. člena ZGD-1). V skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZNP-1 lahko pritožbeno sodišče iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Po presoji pritožbenega sodišča so v dopolnitvi pritožbe navedena dejstva, ki so za odločitev v tej zadevi pomembna, njihovo upoštevanje v pritožbenem postopku pa pravic drugih oseb ne bo prizadelo. Iz dopolnitve pritožbe namreč izhaja, da sta sedaj sklicani dve skupščini nasprotnega udeleženca z isto vsebino. Prva je sklicana s strani manjšinskih delničarjev po pooblastilu iz izpodbijanega sklepa za dne 26. 2. 2020. Druga je sklicana s strani uprave družbe za dne 28. 2. 2020. Pri tem je pritožbeno sodišče z vpogledom v podatke v spisu ugotovilo, da sta bili v odgovor predlagateljem vročeni tako pritožba kot tudi njena dopolnitev, zato so imeli predlagatelji možnost izjaviti se tudi o navedbah pritožnika iz dopolnitve pritožbe, zaradi česar jim pravica do izjave s tem v zvezi ni bila kršena.

6. Niso utemeljene navedbe predlagateljev iz odgovora na pritožbo, da bi moralo pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavreči kot nedovoljeno, ker naj nasprotni udeleženec ne bi imel pravnega interesa za pritožbo, ker izpodbijani sklep ne vpliva na njegov pravni položaj, enako kot tudi nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepov svoje lastne skupščine. Pravico do pritožbe zoper sklep, izdan na prvi stopnji, imajo v nepravdnem postopku vsi udeleženci postopka (prvi odstavek 33. člena ZNP-1), pri čemer so prav predlagatelji tisti, ki so pritožnika sami označili za nasprotnega udeleženca v tem postopku, zato ima kot udeleženec vsekakor pravico do pritožbe in tudi pravni interes. Skupščina je namreč institut preko katerega delničarji uresničujejo svoje pravice pri zadevah družbe (prvi odstavek 292. člen ZGD-1) in na kateri sprejemajo odločitve, bistvenega pomena za delovanje družbe. Zato ima nasprotni udeleženec kot družba vsekakor pravni interes za pritožbo zoper sklep, ki posredno vpliva na njeno poslovanje.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom najprej ugotovilo, da predlagatelji dosegajo zakonsko (tretji odstavek 295. člena ZGD-1) in statutarno (statut družbe - nasprotnega udeleženca z dne 6. 5. 2016, A21) zahtevan najnižji prag skupnih deležev v osnovnem kapitalu, to je najmanj dvajsetino osnovnega kapitala družbe nasprotnega udeleženca, v katerem so predlagatelji delničarji v ugotovljenem skupnem deležu 10,2% osnovnega kapitala, zato da so lahko od poslovodstva pisno zahtevali sklic skupščine. Nadalje iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da so pisno zahtevo za sklic skupščine predlagatelji na nasprotnega udeleženca naslovili 24. 9. 2019. Nasprotni udeleženec je zahtevo prejel 25. 4. 2019 (gre za očitno pisno pomoto, saj je pravilen datum 25. 9. 2019). V zahtevi so predlagatelji podali razloge ter predlog dnevnega reda s predlogi sklepov, ki naj se obravnavajo na skupščini. Nasprotni udeleženec je sicer sklical dve skupščini, vendar je pri sklicu kršil določbe glede roka za sklic kot ga določa četrti odstavek 295. člena ZGD-1. Prva skupščina, ki naj bi zasedala 22. 11. 2019, je bila sklicana s priporočenim pismom vsem delničarjem šele 22. 10. 2019, druga skupščina, ki naj bi zasedala 24. 12. 2019, pa s priporočenim pismom vsem delničarjem šele 25. 11. 2019. Vsakič je bil sklic sicer objavljen na spletnih straneh AJPES-a, vendar bi moral biti glede na zakonska in statutarna pravila nasprotnega udeleženca, sklic prve skupščine objavljen vsaj 21. 10. 2019 in sklic druge skupščine vsaj 23. 11. 2019. Ker nasprotni udeleženec ni spoštoval roka, ki ga za sklic skupščine določata zakon in statut, saj mora biti skupščina sklicana vsaj en dan izven zakonskega oz. statutarnega (mesečnega) obdobja, je sodišče predlogu predlagateljev v celoti ugodilo.

8. Skupščino skliče poslovodstvo delniške družbe, ki o tem odloči z navadno večino, v primerih, določenih z zakonom ali statutom in takrat, če je to v korist družbe (prvi in drugi odstavek 295. člena ZGD-1). Zakon pa daje določene pravice pri sklicu skupščine tudi manjšinskim delničarjem, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala (5%). Statut lahko pravico zahtevati sklic skupščine veže na nižji delež osnovnega kapitala, vendar v danem primeru ne gre za tak primer. Gre za najbolj tipično manjšinsko pravico, na podlagi katere lahko tako opredeljeni manjšinski delničarji od poslovodstva pisno zahtevajo sklic skupščine. Zahtevi morajo v pisni obliki priložiti dnevni red, predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča ali, če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejema sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda (tretji odstavek 295. člena ZGD-1). Na podlagi take pisne zahteve manjšinskih delničarjev mora skupščina zasedati čim prej, vendar najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve, sicer lahko sodišče delničarje, ki so postavili zahtevo, ali njihove pooblaščence pooblasti za sklic skupščine (četrti odstavek 295. člena ZGD-1). Sodišče izda sklep po predlogu iz prvega odstavka 50. člena ZGD-1 v nepravdnem postopku (51. člen ZGD-1), brez pridobitve izjav drugih strank (četrti odstavek 295. člena ZGD-1) tako, da manjšinskim delničarjem, ki izkažejo zakonske pogoje iz 295. člena ZGD-1, podeli pooblastilo za sklic skupščine.

9. Manjšinski delničarji morajo torej tedaj, ko uveljavljajo sklic kot zakonsko manjšinsko pravico, vedno najprej poiskati pot do sklica v sodelovanju z upravo kot primarnim upravičencem za sklic. Šele če ta predloga ne upošteva in skupščine ne skliče tako, da bi ta lahko zasedala najkasneje v dveh mesecih po prejemu zahteve, imajo manjšinski delničarji možnost uveljavljati sodno varstvo svoje zakonsko zagotovljene pravice izposlovati sklic1. Sodišče podeli pooblastilo za sklic skupščine manjšinskim delničarjem le tedaj, če so izkazani pogoji iz 295. člena ZGD-1, to pa so, da so manjšinski delničarji na poslovodstvo podali ustrezno pisno zahtevo z zakonsko določeno vsebino, poslovodstvo pa skupščine ni sklicalo oziroma skupščina ne zaseda najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve. Presoja sodišča, ko odloča o podelitvi takega pooblastila manjšinskim delničarjem, je omejena le na vprašanje izpolnitve tako opredeljenih zakonskih pogojev. Omejitev je potrebna tudi zato, ker izda sodišče pooblastilo v hitrem postopku, brez pridobitve izjav drugih strank (četrti odstavek 295. člena ZGD-1).

10. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, so manjšinski delničarji v konkretnem primeru zahtevo za sklic skupščine s predlogom dnevnega reda in predlogi sklepov, podali poslovodstvu nasprotnega udeleženca dne 24. 9. 2019, poslovodstvo je zahtevo prejelo 25. 9. 2019. Navedeno ni sporno. Iz dokaznih listin, ki so jih v spis vložili predlagatelji ob vložitvi predloga izhaja, da je poslovodstvo skupščino po predlogu manjšinskih delničarjev najprej sklicalo za dne 22. 11. 2019 (A9). Iz notarskega zapisa zapisnika o poteku 26. skupščine delniške družbe M. d.d., Ljubljana notarke mag. G. G. SV 729/19 z dne 22. 11. 2019 (A8) izhaja, da se je tega dne skupščina skušala izvesti, vendar je prišlo do konfliktov med predstavniki manjšinskih delničarjev in uprave družbe že na samem začetku skupščine. Zaradi burnega dogajanja na skupščini (prisotni so glasno govorili drug čez drugega, odsvajali so si listine, posredovala je celo policija) je notarka v zapisniku protokolirala ugotovitev, da ni podanih niti pogojev za sestavo notarskega zapisa in da navedb, ki so jih na zapisnik navajali tudi drugi, ne potrjuje. Iz zapisnika izhaja tudi, da so vsi navzoči delničarji na zapisnik izjavili, da soglašajo, da se glasovanje o nobenem predlogu sklepov ne opravi. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da navedenega dne skupščina nasprotnega udeleženca dejansko sploh ni zasedala. Ponovljena je bila dne 24. 12. 2019. Vsebina notarskega zapisa ponovljene 26. skupščine delniške družbe M. d.d., Ljubljana, notarja H. H. SV 1009/19 z dne 24.12. 2019 (A12) pa kaže na to, da je bila tega dne skupščina z dnevnim redom kot je izhajal že iz sklica za dne 22. 11. 2019, dejansko izvedena. Iz navedenega notarskega zapisa izhaja, da je skupščino za dne 24. 12. 2019 sklicala uprava na podlagi zahteve manjšinskih delničarjev z dne 22. 11. 2019 (!) in da se je na njej glasovalo o vseh predlogih, ki so izhajali iz zahteve manjšinskih delničarjev. Ti predlogi so sedaj ponovno predmet odločanja tako po sklicu skupščine za dne 26. 2. 2020 (ki so jo sklicali manjšinski delničarji na podlagi pooblastila iz izpodbijanega sklepa), kot tudi za dne 28. 2. 2020 (ki jo je sklicalo poslovodstvo po prejemu izpodbijanega sklepa).

11. Iz opisanega dejanskega stanja izhaja, da je poslovodstvo na zahtevo manjšinskih delničarjev skupščino sklicalo in da je skupščina, ki je odločala o predlogih manjšinskih delničarjev iz njihove pisne zahteve, zasedala in bila tudi izvedena (vsaj) dne 24. 12. 2019. Izvedba sicer ni bila opravljena v roku dveh mesecev od vložene zahteve, vendar je za presojo pritožbenega sodišča pomembno dejstvo, da je skupščina z dnevnim redom in vsebino po zahtevi manjšinskih delničarjev zasedala in bila izvedena. Zaradi že opisane omejene presoje sodišča pri podeljevanju pooblastila manjšinskim delničarjem za sklic skupščine, so to tudi edina dejstva, relevantna pri sprejemu odločitve sodišča v konkretnem primeru.

12. Zato ima pritožba prav, ko trdi, da sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa ne bi smelo presojati pravilnosti sklica skupščine v smislu zatrjevane ničnosti. Nespoštovanje sklicnega roka (prvi odstavek 297. člena ZGD-1), kakor tudi da skupščina ni bila sklicana v skladu z drugim odstavkom 295. člena ZGD-1, predstavljata ničnostna razloga po prvi alineji prvega odstavka 390. člena ZGD-1. Sodna praksa (sklep VS RS II Ips 287/98 z dne 18. 3. 1999 in sodba VS RS III Ips 56/99 z dne 8. 7. 1999) na katero se sklicuje pritožnik in s katero utemeljuje svojo pritožbo, je bila sprejeta v času pred novelo ZGD-F iz leta 2001. Zato v konkretnem postopku ni uporabljiva. Po sedaj veljavnem ZGD-1 se namreč ničnost ne uveljavlja samo z ničnostno tožbo, ampak velja splošna ureditev. Pred tem je iz prvega odstavka 362. člena ZGD izhajalo, da se ničnost uveljavlja s tožbo, te določbe pa sedaj veljavni ZGD-1 ne vsebuje več. Na ničnost torej pazi sodišče po uradni dolžnosti in nanjo se lahko na vsak primeren način, predvsem z ugovorom, sklicuje vsaka zainteresirana oseba2. 13. Po presoji pritožbenega sodišča pa sklicevanje predlagateljev na ničnost skupščine (pravilno bi bilo sklicevanje na ničnost sprejetih sklepov) v predlogu za pooblastitev za sklic manjšinskim delničarjem, o katerem odloča sodišče v hitrem in (predvsem pomembno) nekontradiktornem postopku, ne predstavlja primernega načina za uveljavljanje ničnosti. Prav iz tega istega razloga je sodišče ob odločanju o predlogu kot je ta v konkretnem primeru, soočeno le z dejstvi in dokazi, ki mu jih ponudi ena stranka (predlagatelj). Zato je tudi ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti v takem postopku lahko v nasprotju z ustavno pravico nasprotnega udeleženca do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Ob presoji pogojev za pooblastitev manjšinskih delničarjev za sklic skupščine se mora zato sodišče omejiti le na formalno presojo relevantnih dejstev, kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo (vprašanje izpolnitve zakonsko opredeljenih pogojev po tretjem in četrtem odstavku 295. člena ZGD-; 9. točka te obrazložitve). Nepravilnosti pri sklicu skupščine (kamor sodi tudi pravočasnost sklica skupščine) zato v takem postopku ni mogoče uveljavljati in ugotavljati oz. je to potrebno v morebitnem kontradiktornem postopku.

14. Na slednje kaže tudi stanje v predmetni zadevi, kjer ponujata udeleženca povsem nasprotujoče trditve glede pravočasnega sklica skupščine, kar terja več kot le hitro presojo upoštevanja sklicnega roka na podlagi dejstev ene stranke postopka.

15. Pri tem ne gre spregledati, da je sklic skupščine s strani manjšinskih delničarjev koncipiran tako, da omogoča zahtevati sklic skupščine z namenom, da ta odloči o nekem relevantnem vprašanju, ne pa tako, da omogoča zahtevati sklic skupščine z namenom, da to ponovno odloči o vprašanju, o katerem je že bilo odločeno na predhodni skupščini. Pri tem pravica manjšinskih delničarjev ni tako „močna“ in absolutna, da ne pozna izjem, saj bi bilo sicer mogoče na tej podlagi skupščino sklicevati praktično vsak dan, hkrati pa znova in znova odločati o zadevah, o katerih je bilo že odločeno, in jih na ta način „izpodjedati“. Varnost in predvidljivost pravnega prometa tega ne moreta trpeti. Varstvu pred nezakonitimi, nepravilnimi in drugače pomanjkljivimi odločitvami, ki jih sprejme skupščina, služijo drugi mehanizmi, predvsem možnost izpodbijanja sklepov v skladu z izpodbojnimi pravili, nikakor pa se stanje ne „sanira“ s perpetuiranjem skupščinskih zasedanj in kopičenjem odločanja o istih zadevah. To pa velja tako za manjšino kot potencialnega sklicatelja3. 16. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabilo materialno pravo, je pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog predlagatelja za pooblastitev za sklic skupščine družbe nasprotnega udeleženca z dnevnim redom, kot izhaja iz izreka tega sklepa, zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 42. člena ZNP-1).

17. Iz prvega odstavka 40. člena ZNP-1 izhaja, da v nepravdnem postopku vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. V konkretnem primeru zakon ne določa drugače. Pri tem v zvezi z odmero pritožbenih stroškov niti predlagatelji niti nasprotni udeleženec ne navajajo posebnih okoliščin, ki bi terjale morebitno uporabo tretjega ali petega odstavka 40. čl. ZNP-1. 1 prim. S. Prelič: Manjšinske pravice, povezane s skupščino delniške družbe, Podjetje in delo, 6-7/2014, str. 1292-1307. 2 prim. Š. Ivanjko, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A do ZGD-1H, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 572. 3 Prav tam.