Jedro

Policisti naj bi po stanovanju hodili brez prisotnosti obtoženca (takrat sicer osumljenca) in potrebnih prič, preden se je preiskava uradno sploh začela, kajti po določbi tretjega odstavka 216 ZKP morata biti obe priči ves čas hišne preiskave navzoči, pričama pa mora biti dejansko omogočen stalni nadzor nad preiskavo. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo izjasniti o dveh očitkih glede pridobljenih dokazov ob hišni preiskavi na naslovu ..., A. in sicer (-) ali so vodja hišne preiskave in ostali navzoči policisti bili seznanjeni s tem, da je obtoženec (takrat osumljenec) v tem času že bil prijet in mu je torej bila odvzeta prostost, zaradi česar mu bi tudi moralo biti omogočeno, da je pri hišni preiskavi navzoč in (-) ali je s tem, ko so policisti opravili vizualni pregled obtoženčevega stanovanja po tistem, ko je policist vodnik službenih psov umiril obtoženčevega psa in zaprl v kopalnico, že bila začeta hišna preiskava, ki bi sicer morala biti izvedena skladno z določbami člena 216 ZKP.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče pod točko I.) sklenilo, da se iz spisovnega gradiva v obravnavani kazenski zadevi izločijo listine in sicer a) zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. I Kpd 25009/2017 z dne 13. 6. 2017 v tistem delu, ki se nanaša na zasežene predmete (zaporedne številke 37, 38 in 39 – list. št. 17 do 18); b) poročilo NFL o analizi snovi z dne 5. 7. 2017 v delu, ki se nanaša na belo grudasto snov z NFL oznako vzorcev 2-2 in 2-3 in posušen zeleno-rjav cvetni vrh NFL, oznaka vzorca 2-1 (list. št. 20 do 22 spisa); c) poročilo NFL o preiskavi bioloških sledi z dne 4. 8. 2017 v delu, ki se nanaša na vrečke, v katerih se je nahajala bela grudasta snov in in posušen zeleno-rjav cvetni vrh, številke sledi 2-1, 2-2 in 2-3 (list. št. 26 do 28 spisa) in d) album fotografij (list. št. 29 do 37 spisa). Ta del izpodbijanega sklepa je pritožbeno problematiziran.

Pod točko II.) pa je predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev ostalih dokazov v spisovnem gradivu, ki so navedeni v tej točki zavrnilo kot neutemeljen, ta del izpodbijanega sklepa pa pritožbeno ni problematiziran.

2. Odločitvi v izpodbijanem sklepu pod točko I.) nasprotuje okrožna državna tožilka iz razloga po 1. točki prvega odstavka člena 370 ZKP v zvezi z 11. točko prvega odstavka člena 371 ZKP – zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in iz razloga po 3. točki prvega odstavka člena 370 ZKP v zvezi s členom 373 ZKP zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep v napadenem delu spremeni tako, da se predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev navedenih listin pod točko I) izreka izpodbijanega sklepa zavrne in da se vse listine, navedene pod točko I.) izreka iz spisovnega gradiva ne izločijo, podredno pa predlaga, da se napadeni sklep v tem delu razveljavi in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je obtoženčev zagovornik na naroku dne 29. 9. 2020 s pisno vlogo predlagal izločitev dokazov v navedeni kazenski zadevi, kar je utemeljeval z nezakonitostjo izvedenih hišnih preiskav na naslovu ... v A. in pri hišni preiskavi, izvedeni na naslovu ..., B. Izločitev nezakonito pridobljenih dokazov je utemeljeval s tem, da so policisti ravnali nesorazmerno in nepotrebno, ko so nasilno vstopili v stanovanje obtoženca na naslovu ..., A., kajti po prepričanju obrambe bi morali predhodno zavarovati stanovanje in pred vhodom počakati na obtoženca in mu na ta način omogočiti, da sam odpre vrata svojega stanovanja, tako pa se je hišna preiskava začela že ob nasilnem vstopu v stanovanje, ko še na kraju ni bilo prisotnih dveh prič, zaradi česar je na naslovu ..., A. opravljena hišna preiskava po prepričanju obrambe nezakonita. V predlogu za izločitev pa je zagovornik nasprotoval tudi dokazom, pridobljenim s hišno preiskavo na naslovu ..., B. iz razloga, ker iz izpovedi ene izmed prič izhaja, da se ne spomni, ali so pri hišni preiskavi na tem naslovu policisti našli karkoli takega, kar so potem zasegli, kar po prepričanju obrambe kaže na to, da priča ni bila ves čas prisotna pri izvedbi hišne preiskave.

5. Okrožni državni tožilec je takemu predlogu za izločitev ugovarjal, zato je prvo sodišče na podlagi določbe člena 285.e ZKP odločilo, da utemeljitev obtoženčevega zagovornika za izločitev domnevno nezakonitih dokazov preveri z zaslišanjem takrat prisotnih prič in navzočih policistov, ki so opravljali hišno preiskavo na obeh naslovih. Glede na ustaljeno sodno prakso, po kateri nobena določba ZKP policiji ob izvršitvi odredbe za hišno preiskavo sicer ne dovoljuje predhodnega vizualnega pregleda prostorov brez navzočnosti dveh polnoletnih prič, na kar je opozorilo že pritožbeno sodišče v sklepu, opr. št. II Kp 38733/2017 z dne 15. 11. 2019, je prvo sodišče v izpodbijani sklep brez predhodnega natančnega povzetka v tem delu postopka zaslišanih prič zaključilo, da so zaslišani policisti (M. L., V. J., I. V. in D. V.) skladno izpovedali, da so ob prihodu do vhodnih vrat na naslovu ..., A. iz stanovanja slišali premikanje, kot da nekdo hodi po stanovanju, zaradi česar se je vodja preiskave M. L. odločil, da je potrebno izvesti nasilni vstop v stanovanje, zaradi obstoja suma, da se v stanovanju nahaja bodisi obdolženec ali pa oseba, ki bi lahko uničila sledi in dokaze, ki so se pri hišni preiskavi iskali. Ob vstopu s silo v stanovanje obtoženca pa je bilo ugotovljeno, da se je tam nahajal le pes, ki ga je policist vodnik službenih psov zaprl v kopalnico, nato pa je bil opravljen vizualni pregled stanovanja z namenom, da bi se ugotovilo, ali se dejansko v stanovanju nahaja še kakšna oseba. V nadaljevanju pa na podlagi tako skopih povzetkov izpovedi vseh zaslišanih prič (policistov in ostalih navzočih) prvo sodišče zaključuje, da so vodja preiskave M. L. in zaslišani policisti bili seznanjeni s tem, da je obtoženec pred tem že bil prijet, prav tako pa, da so policisti s tem, ko so nasilno vstopili v stanovanje že začeli s hišno preiskavo brez prisotnosti solenitetnih prič, zato je ocenilo, da se sodna odločba na tako pridobljene dokaze, na naslovu obtoženčevega stanovanja ... v A. ne sme upirati, zaradi česar je posledično te dokaze pod točko I.) izpodbijanega sklepa iz spisovnega gradiva izločilo.

6. Okrožna državna tožilka v pritožbenih navedbah povzema razloge prvega sodišča v točki 6) izpodbijanega sklepa in v tem delu utemeljeno sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 11. točke prvega odstavka člena 371 ZKP, ko navaja, da prvo sodišče z ničemer ni obrazložilo, niti pojasnilo, kateri policisti, ki so bili v skladu z določbo člena 285.e ZKP zaslišani, so izpovedali, da ob pričetku hišne preiskave na naslovu ..., A. niso bili seznanjeni z dejstvom, da je bil obtoženi že prijet, prav tako pa mu očita, da ni obrazložilo, zakaj ni sledilo navedbam zaslišanih policistov o tem, da ob začetku hišne preiskave niso bili seznanjeni z dejstvom, da je bil prijet, kar izhaja sicer iz njihovih izpovedb. Prav tako ima pritožba prav, da ob sicer obsežno izvedenem postopku zaslišanja policistov in vseh ostalih navzočih pri izvedbi obeh hišnih preiskav ni pojasnilo, v čem so nasprotja in neskladnosti v izpovedbah zaslišanih prič ob preiskavi stanovanja ..., A., utemeljeno pa pod vprašaj postavlja tudi trditev prvega sodišča, da so policisti vedeli, da je obtoženec pred tem bil prijet, saj iz spisovnega gradiva ne izhaja, kdaj točno je bila obtožencu M. A. 15. 6. 2017 dejansko odvzeta prostost. 7. Skladno z napotki pritožbenega sodišča v sklepu, opr. št. II Kp 38733/2017 z dne 15. 11. 2019, temelječimi na ustaljeni sodni praksi glede zakonitosti izvedbe hišnih preiskav in sicer, (-) da v primeru, če policija izvršuje odredbo sodišča za hišno preiskavo, je vselej dolžna zaradi zakonitosti izvedbe tega preiskovalnega dejanja zagotoviti prisotnost dveh polnoletnih prič že ob začetku hišne preiskave in (-) da gibanje policistov po stanovanju zaradi vizualnega pregleda prostorov ni mogoče razumeti drugače, kot dejanski začetek hišne preiskave in, (-) če je tak pregled opravljen brez navzočnosti solenitetnih prič, pa je začetek hišne preiskave in s tem hišna preiskava opravljena brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi, kar ima za posledico, da sodišče ne sme opreti svoje odločbe na tako pridobljene dokaze (člen 219 ZKP), je moralo prvo sodišče znova presojati, ali se je hišna preiskava dejansko začela takrat, kot to izhaja iz zapisnika o izvedbi hišne preiskave.

8. Pri tem je že pritožbeno sodišče v prej citiranem sklepu opozorilo, da iz izpovedbe zaslišanega kriminalista M. L. izhaja, da so potem, ko so vhodna vrata stanovanja nasilno odprli, na hodniku zagledali večjega črnega psa in da so ugotovili, da v prostorih stanovanja ni bilo nikogar; da je najprej vstopil na hodnik vodnik službenega psa in s palico z zanko zavaroval psa, ki je bil v stanovanju in da je potem vstopil tudi on in en policisti ali dva, da so pogledali po stanovanju in da ve, da je policisti pogledal v kuhinjo, tudi v obe sobi, vendar pa tam ni bilo nikogar; da pa je bil on tisti, ki je pogledal po hodniku in imel pregled nad hodnikom, nato pa, ker ni bilo nobene osebe v stanovanju, so šli nazaj ven, pred vrata stanovanja, vrata so zaprli nazaj ter čakali na stopnišču še približno 20 minut, da sta na kraj prišla obtoženčeva žena in njegov sin. V takih napotkih je nakazalo na problem, da naj bi policisti po stanovanju hodili brez prisotnosti obtoženca (takrat sicer osumljenca) in potrebnih prič, preden se je preiskava uradno sploh začela, kajti po določbi tretjega odstavka 216 ZKP morata biti obe priči ves čas hišne preiskave navzoči, pričama pa mora biti dejansko omogočen stalni nadzor nad preiskavo. Ob takih napotkih pritožbenega sodišča se je moralo torej prvo sodišče izjasniti o dveh očitkih glede pridobljenih dokazov ob hišni preiskavi na naslovu ..., A. in sicer (-) ali so vodja hišne preiskave in ostali navzoči policisti bili seznanjeni s tem, da je obtoženec (takrat osumljenec) v tem času že bi prijet in mu je torej bila odvzeta prostost, zaradi česar mu bi tudi moralo biti omogočeno, da je pri hišni preiskavi navzoč in (-) ali je s tem, ko so policisti opravili vizualni pregled obtoženčevega stanovanja po tistem, ko je policist vodnik službenih psov umiril obtoženčevega psa in zaprl v kopalnico, že bila začeta hišna preiskava, ki bi sicer morala biti izvedena skladno z določbami člena 216 ZKP.

9. Državna tožilka ima prav, so razlogi v izpodbijanem sklepu o tem, da so policisti vedeli, da je obtoženec pred tem že bil prijet in so ga zato čakali pred stanovanjem, tako skopi in pomanjkljivi, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Prvo sodišče je namreč ravno zaradi odločilnega dejstva o tem, ali je vodji hišne preiskave in ostalim policistom bilo znano, da je obtoženec pred tem že bil prijet, izvedlo obsežen dokazni postopek, v katerem je zaslišalo prav vse takrat sodelujoče policiste in tudi obe zaslišani priči obtoženca in njegova družinska člana ter oba vodnika službenih psov, kar je nedvomno zadostovalo za natančno dokazno oceno teh izpovedi in za ugotovitev o tem, zakaj se je hišna preiskava na naslov ... v A. začela brez prisotnosti obtoženca z nasilnim vstopom v stanovanje in vizualnim pregledom le-tega brez prisotnosti dveh polnoletnih prič. Vendar pa v izpodbijanem sklepu tako, kot pravilno opozarja pritožba, ni pojasnilo, kateri policisti so sploh izpovedali, da ob začetku hišne preiskave na naslovu ... v A. niso bili seznanjeni z dejstvom, da je obtoženec pred tem že bil prijet, prav tako pa tudi ni obrazložilo, zakaj ni sledilo navedbam zaslišanih policistov o tem, da ob pričetku hišne preiskave niso bili seznanjeni s tem dejstvom, ki je bilo, kot je povedal vodja hišne preiskave M. L. ključno za odločitev o tem, da je potrebno nasilno vstopiti v obtoženčevo stanovanje. Ker so taki razlogi v izpodbijanem sklepu o tem odločilnem dejstvu pomanjkljivi do te mere, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ima pritožba prav, da se je s tem sodišču prve stopnje pri sprejetju izpodbijane odločitve pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 11. točke prvega odstavka člena 371 ZKP, ki je terjala v skladu z določbo tretjega odstavka člena 402 ZKP razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo odločitev. Glede na tako zatrjevano in ugotovljeno procesno kršitev se pritožbeno sodišče do pritožbeno uveljavljanega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni opredeljevalo.

10. Prvo sodišče bo moralo glede na doslej obsežno izveden dokazni postopek po določbi prvega odstavka člena 285.e ZKP najprej odpraviti navedeno procesno kršitev in znova presojati o tem, ali je predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev v izreku izpodbijanega sklepa pod točko I.a) izpodbijanega sklepa utemeljen ali ne, pri čemer bo moralo z jasno in natančno analizo tako izvedenih dokazov (zaslišanih prič) in obstoječih listinskih dokazov (zapisnik o izvedbi hišne preiskave in ostalih listin v spisovnem gradivu) ter ob natančni ugotoviti, kdaj je obtožencu (takrat še osumljencu) 15. 6. 2017 bila odvzeta prostost s strani pristojnih organov, znova presojati o tem, ali so vodja hišne preiskave in ostali navzoči policisti bili seznanjeni s tem, da je obtožencu že pred tem bila odvzeta prostost in ali je, kot sicer zatrjuje pritožba, obstajala pravna podlaga za nasilni vstop v obtoženčevo stanovanje. Prav tako pa se bo moralo z jasnimi in prepričljivimi razlogi opredeliti do tega, ali je vizualni pregled stanovanja, o katerem so izpovedovale zaslišane priče, že pomenil začetek hišne preiskave.