Jedro

Drugi odstavek 373. člena ZPP določa, da morata biti reviziji priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Namen te zakonske določbe je, da se tudi v tej fazi postopka zagotovi kontradiktornost postopka. Navedeno je razvidno iz določbe prvega odstavka 375. člena ZPP o tem, da sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki v odgovor pošlje izvod dopuščene revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom pozvalo Zavarovalnico d.d., da prevzame pravdni postopek na strani tožene stranke in nadaljevalo postopek, ki je bil prekinjen 3. 1. 2020, z dnem vročitve sklepa Zavarovalnici d.d. (I. točka izreka). Zavrglo je revizijo tožeče stranke zoper sodbo Višjega sodišča v Celju Cpg 26/2020 z dne 17. 4. 2020 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 84/2018 z dne 29. 10. 2019 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da tožeča stranka reviziji ni predložila predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije. Vložena revizija je nepopolna.

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščenki iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je prišlo do očitne človeške napake pri odpremi pošte v v odvetniški pisarni. Revizija je bila odpremljena 31. 1. 2020, to je bil zadnji delovni dan tajnice, ki je bila zaposlena pri odvetnici in je odpremljala pošto. Očitno je bila tajnica v odhajajoči vnemi površna, nepazljiva in v kuverto ni zapakirala vsega, kar je bilo odrejeno. V danem primeru gre za takšno nepopolnost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti, če bi sodišče pozvalo tožečo stranko, da listine predloži. Na podlagi 108. člena ZPP bi sodišče celo moralo zahtevati od vložnika, da vlogo dopolni, da predloži listine, na katere se sklicuje in so bile podlaga, da je revizijo smel vložiti. Sodišče bi moralo videti, da gre za očitno pomoto. Šele, če bi pozvalo tožečo stranko naj predloži manjkajoče listine, pa jih ne bi, bi lahko revizijo zavrglo. Zgolj dejstvo, da je stranka, ki je vložnik tožeča stranka, ki vlaga revizijo, to ne more biti okoliščina, da sodišče ne bi postopalo po 108. členu ZPP. Razlaga, da gre v danem primeru za postopek revizije in da 108. člen ZPP ne velja, ne more vzdržati. Niti 108. člen ZPP niti 373. ali 374. člen ZPP ne določajo, da v primeru, da je vloga, revizija, nepopolna, sodišče ne sme pozvati stranke, da predloži manjkajoče listine. Sodišče prve stopnje je prestrogo razlagalo 373. in 374. člen ZPP ter neupravičeno omejilo tožečo stranko, da uveljavlja materialnopravne pravice v revizijskem postopku. Ko sodišče prve stopnje zaradi formalnih, procesnih pomanjkljivosti, ki se dajo odpraviti, ne dopusti (zavrže) revizijo, katero je pred tem dopustilo po vsebinski plati Vrhovno sodišče RS, ne moremo govoriti, da je to zaradi in v interesu učinkovitega pravnega varstva. Nasprotno, pravno varstvo je stranki odvzeto. Gre za kršitev temeljne človekove pravice do dostopa sodišča po prvem odstavku 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP).

3. Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V dejanskih okoliščinah te zadeve, kot bodo obravnavane, ne držijo očitki, da je sodišče prve stopnje onemogočilo tožeči stranki pravico do materialnega sojenja, da je prestrogo razlagalo 373. in 374. člen ZPP ter s tem neupravičeno omejilo tožečo stranko, da uveljavlja materialnopravno pravico v revizijskem postopku, da je ji je bilo odvzeto pravno varstvo in da gre za kršitev temeljne človekove pravice dostopa do sodišča po prvem odstavku 6. člena EKČP. 6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka ni predložila reviziji predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije (4. točka obrazložitve sklepa). Tožeča stranka ne samo da ne izpodbija te odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje, ji celo pritrjuje, ko navaja, da je prišlo do očitne človeške napake pri odpremi pošte v odvetniški pisarni, da je bil dan odpreme zadnji delovni dan tajnice, ki je bila zaposlena pri odvetnici in je odpremljala pošto, da je bila tajnica v odhajajoči vnemi nepazljiva in v kuverto ni zapakirala vsega, kar je bilo odrejeno, da je tožeča stranka pozabila/spregledala in v kuverto ni vložila vseh prilog, da s pritožbo odpravlja napako – prilaga listine, ki pomotoma niso bile dane v kuverto, s katero je bila poslana revizija.

7. Drugi odstavek 373. člena ZPP določa, da morata biti reviziji priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Namen te zakonske določbe je, da se tudi v tej fazi postopka zagotovi kontradiktornost postopka. Navedeno je razvidno iz določbe prvega odstavka 375. člena ZPP o tem, da sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki v odgovor pošlje izvod dopuščene revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije1. Nadalje 383. člen ZPP določa za primer, če ni v členih 367 do 382 tega zakona drugače določeno, veljajo v postopku z revizijo smiselno določbe iz tega zakona o pritožbi zoper sodbo iz drugega in tretjega odstavka 334. člena, 335., 336. in 341. člena, drugega odstavka 344. člena, drugega odstavka 345. člena, 346., 351., 356. člena in členov 359 do 362 tega zakona. Med temi sta bistvena 336. in 346. člen ZPP. Oba določata, da se v postopku s pritožbo (revizijo) se ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in da tedaj, ko prispejo spisi s pritožbo (revizijo) k sodišču druge stopnje (revizijskemu sodišču), sodnik poročevalec preizkusi, ali je pritožba (revizija) pravočasna, popolna in dovoljena. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo (revizijo) lahko zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje (343. člen). V skladu s slednjo določbo prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo (revizijo) zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka.

8. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah tožeča stranka neutemeljeno navaja: (-) da bi moralo sodišče na podlagi 108. člena ZPP od tožeče stranke zahtevati, da vlogo dopolni s tem, da predloži listine, na katere se sklicuje, (-) da ne gre za nepopolno vlogo v vsebinskem smislu, (-) da bi sodišče moralo videti, da gre za očitno pomoto, (-) da šele če bi sodišče pozvalo tožečo stranko naj predloži manjkajoče listine, pa jih ne bi, bi lahko zavrglo revizijo, (-) da zgolj dejstvo, da je stranka, ki je vložnik tožeča stranka, ki vlaga revizijo, ne more biti okoliščina, da sodišče ne bi postopalo po 108. členu ZPP, (-) da ne morejo vzdržati razlage, da gre za postopek revizije in da 108. člen ZPP v tem primeru ne velja, (-) da niti 108. člen ZPP niti 373. ali 374. člen ZPP ne določajo, da v primeru, da je vloga, revizija, nepopolna, sodišče ne sme pozvati stranke, da predloži manjkajoče listine.

9. Prav tako tožeča stranka neutemeljeno navaja: (-) da ni nobenega argumenta zakaj naj bi bilo v javnem interesu, da se zaradi takšne okoliščine prepreči stranki dostop do Vrhovnega sodišča, ki naj meritorno odloči o zadevi, (-) da ni sorazmeren ukrep, da se revizija zavrže, s posegom v pravico stranke do s sklepom Vrhovnega sodišča pridobljene in dopustne pravice vložiti revizijo, ne da bi sodišče pozvalo stranko, da predloži manjkajoči sklep in predlog (pri tem pa je iz revizije razvidno, da se na te listine sklicuje), (-) da zgolj cilj, da se o zadevi ne bo odločalo na Vrhovnem sodišču, ne more prevladati nad pravnim interesom stranke, da uresniči pravico dostopa do Vrhovnega sodišča. Te navedbe nakazujejo na ustavnopravno spornost zakonske ureditve, vendar so bile določbe ZPP o zavrženju nepopolne revizije večkrat predmet pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti in Ustavno sodišče jih je zavrnilo oziroma zavrglo, ker niso odpirale pomembnih ustavnopravnih vprašanj2. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno in pritožbeno neizpodbijano dejansko stanje pravilno zavrglo nepopolno revizijo.

10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

1 Sklepi VSRS VIII Ips 282/2015, II Ips 277/2011, III Ips 87/2013-4. 2 Sklepi Ustavnega sodišča U-I-76/12, Up-375/12, U-I-60/12, Up-301/12, U-I-89/12, Up-414/12.