Jedro

Glede na navedbe v tožbi, da tožnica poleg terjatve na račun povečanja vrednosti solastniškega deleža toženčeve pokojne matere, katere univerzalni naslednik je toženec (za vlaganja pred sklenitvijo zakonske zveze), od toženca uveljavljala tudi terjatev na račun povečanja vrednosti njegovega solastniškega deleža, do katere je prišlo z vlaganji v sporno nepremičnino pred sklenitvijo zakonske zveze, je ugotovitev višjega sodišča, da gre v konkretnem primeru le za terjatev zoper toženčevo pokojno mater, za katero toženec odgovarja kot dedič, je tako v nasprotju z listinami v spisu.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v delu, ki se nanaša na terjatev v višini 5.000,00 EUR iz naslova povečanja vrednosti toženčevega solastniškega deleža, do katere je prišlo z vlaganji pred sklenitvijo zakonske zveze, razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Toženec in njegova mati (pokojna M. Č.) sta bila solastnika sporne nepremičnine, vsak do ½. Tožnica (bivša žena toženca) je v tožbi uveljavljala dve terjatvi iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine: prvo na račun povečanja vrednosti toženčevega solastniškega deleža z vlaganji pred sklenitvijo zakonske zveze (5.000,00 EUR) in drugo na račun povečanja vrednosti solastniškega deleža, ki je bil v lasti pokojne M. Č., katere univerzalni naslednik je toženec (5.000,00 EUR za tožničina vlaganja pred sklenitvijo zakonske zveze in 17.500,00 EUR za njena vlaganja v času zakonske zveze).

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da je toženec iz naslova vlaganj v nepremičnino dolžan tožnici plačati znesek 27.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navedlo je, da so tožbene navedbe glede konkretnih vlaganj in glede načina financiranja le pavšalne in listinsko neizkazane. Iz tega razloga tudi ni zaslišalo predlaganih prič in postavilo izvedenca gradbene stroke. Glede vlaganj v solastniški delež zapustnice bi tožnica morala opredeliti, na kateri podlagi uveljavlja ta zahtevek, prav tako bi morala navesti konkretno višino vlaganj in za koliko naj bi bila zapustnica obogatena. Glede vlaganj, ki naj bi jih tožnica izvršila pred sklenitvijo zakonske zveze, pa je sodišče presodilo, da so njene trditve ostale nedokazane. Tožnica ni navedla konkretnih denarnih vložkov iz tega obdobja, prav tako ni pojasnila izvora in višine svojih prihrankov, predložila ni niti listinskih dokazov. Sodišče je zato pritrdilo tožencu, da tožnica pred sklenitvijo zakonske zveze pri gradnji ni sodelovala in da lastnih prihrankov v tem času ni imela. Na koncu je še dodalo, da je tožničin zahtevek tudi zastaral, saj je od njene izselitve iz hiše dne 1. 10. 2005 do vložitve tožbe že potekel splošni (petletni) zastaralni rok (346. člen Obligacijskega zakonika).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Po mnenju višjega sodišča je tožničina terjatev zastarala. Zastaranje je začelo teči z dnem, ko je tožnica izgubila posest nepremičnine, to je z njeno izselitvijo dne 1. 10. 2005, in se je izteklo pred vložitvijo tožbe. Dodalo je še, da je zadržanje zastaranja mogoče le za terjatve med zakoncema, v konkretni zadevi pa gre za terjatev zoper pokojno M. Č., za katero toženec odgovarja kot dedič.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 426/2013 z dne 13. 2. 2014 na podlagi predloga tožeče stranke dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnica uveljavlja le terjatev iz naslova povečanja vrednosti 1/2 nepremičnine, ki je bil v solasti pokojne M. Č., od toženca kot njenega edinega dediča, v nasprotju z listinami v spisu.

5. Tožeča stranka vlaga revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da se sodba sodišča druge stopnje razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnica uveljavlja le terjatev iz naslova povečanja vrednosti 1/2 nepremičnine, ki je bil v lasti pokojne M. Č., od toženca kot njenega edinega dediča, v nasprotju z listinami v spisu (14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Tožeča stranka je namreč v III. točki tožbe pojasnila, da zahteva iz naslova vlaganj, izvršenih pred sklenitvijo zakonske zveze v 1/2 nepremičnine, ki je bila v lasti toženca, znesek 5.000,00 EUR, za kolikor je bil toženec obogaten. Konkretno je šlo za naslednja vlaganja: polaganje ploščic, parketa, toplega poda, centralno ogrevanje z radiatorji ter oprema kopalnice. Navedene trditve je tožeča stranka potrdila tudi ob zaslišanju. Tudi v pritožbi je zatrjevala, da je v nepremičnino, ki je bila v solastnini toženca in njegove pokojne matere, vsakega do 1/2, vlagala že od leta 1996, torej pred sklenitvijo zakonske zveze s tožencem, po razpadu zveze v letu 2008 pa je bil toženec zaradi tega obogaten. Po prepričanju tožeče stranke tako ne more biti dvoma, da je s tožbo uveljavljala dve terjatvi iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine: prvo na račun povečanja vrednosti toženčevega solastniškega deleža z vlaganji pred sklenitvijo zakonske zveze in drugo na račun povečanja vrednosti solastniškega deleža, ki je bil v lasti pokojne M. Č., katere univerzalni naslednik je toženec. Sodišče druge stopnje se o delu zahtevka oziroma o pritožbenih očitkih, ki se nanašajo na vlaganja pred sklenitvijo zakonske zveze v 1/2 nepremičnine v lasti toženca, sploh ni opredelilo, saj je zmotno zaključilo, da je tožnica terjatev uveljavljala le zoper pokojno M. Č. in da je zato splošni zastaralni rok za celotno terjatev do vložitve tožbe že potekel. Zaradi protispisne obrazložitve drugostopenjske sodbe po prepričanju tožeče stranke ni mogoče preizkusiti, zaradi pomanjkljive obravnave pritožbe pa je bila kršena tudi njena pravica do enakega varstva pravic in do učinkovitega pravnega sredstva (22. in 25. člen Ustave RS).

6. Revizija je bila vročena nasprotni stranki (375. člen ZPP), ki v odgovoru predlaga zavrženje revizije. Opozarja, da je tožnica prvotno zahtevala povračilo vlaganj, ki jih je opravila v toženčev solastniški delež (5.000,00 EUR) in v solastniški delež njegove matere M. Č. (22.500,00 EUR), pri čemer je specificirala zneske zahtevka do vsakega od njiju (glede solastniškega deleža toženčeve matere je navedla zneske tudi ločeno za vlaganja pred sklenitvijo zakonske zveze (5.000,00 EUR) in za vlaganja v času zakonske zveze pravdnih strank (17.500,00 EUR)). V drugi pripravljalni vlogi je tožnica navedbe in zahtevek spremenila – zahtevala je, da ji toženec isti znesek (27.500,00 EUR) vrne na račun povečanja vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj in pri tem dodala, da je vrednost vlaganj po njenem mnenju identična povečani vrednosti nepremičnine oziroma njenemu prikrajšanju. Po mnenju toženca je tožnica s spremembo tožbe zahtevala nekaj drugega, pri čemer ni specificirala, kakšen del od celotnega vtoževanega zneska predstavlja večvrednost nepremičnine zaradi vlaganj v toženčev solastniški delež in kakšen del vtoževanega zneska predstavlja večvrednost nepremičnine zaradi vlaganj v solastniški delež njegove matere. Ker je bila revizija dopuščena le glede terjatve iz naslova povečanja vrednosti ene polovice nepremičnine, ki je bila v lasti toženca, in ker tožnica vrednosti tega, še spornega, dela zahtevka, ni navedla, revizija po mnenju toženca ni dovoljena (377. člen ZPP).

7. Revizija je dovoljena, ni pa utemeljena.

Glede dovoljenosti revizije

8. Pri denarnih zahtevkih se šteje, da predstavlja znesek tožbenega zahtevka tudi vrednost spornega predmeta. Tožnica je v drugi pripravljalni vlogi navedla, da kljub spremenjenim trditvam od toženca še vedno uveljavlja znesek 27.500,00 EUR, saj je po njenem mnenju vrednost vlaganj enaka vrednosti obogatitve. Na podlagi takih trditev je mogoče sklepati, da je tožnica od toženca še vedno zahtevala plačilo zneska 5.000,00 EUR, za kolikor naj bi bil obogaten na račun njenih vlaganj v nepremičnino pred sklenitvijo zakonske zveze. Njeno zmotno materialnopravno izhodišče (glede izenačitve vrednosti vlaganj in zneska obogatitve) pri tem ne more biti pomembno. Dopuščena revizija, ki se nanaša le na terjatev v znesku 5.000,00 EUR iz naslova povečanja vrednosti toženčevega solastniškega deleža, do katere je prišlo z vlaganji pred sklenitvijo zakonske zveze, je zato dovoljena (četrti odstavek 367. člena ZPP).

Glede utemeljenosti revizije

9. Glede na navedbe v tožbi je mogoče pritrditi tožnici, da je ta poleg terjatve na račun povečanja vrednosti solastniškega deleža pokojne M. Č., katere univerzalni naslednik je toženec (5.000,00 EUR za vlaganja pred sklenitvijo zakonske zveze s tožencem in 17.500,00 EUR za vlaganja v času zakonske zveze), od toženca uveljavljala tudi terjatev na račun povečanja vrednosti njegovega solastniškega deleža, do katere je prišlo z vlaganji v sporno nepremičnino pred sklenitvijo zakonske zveze (5.000,00 EUR). Ugotovitev višjega sodišča, da gre v konkretnem primeru le za terjatev zoper pokojno M. Č., za katero toženec odgovarja kot dedič, je tako v nasprotju z listinami v spisu (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zaradi zmotnega izhodišča višje sodišče ni odgovorilo na pritožbene očitke, s katerimi je tožnica izpodbijala razloge prvostopenjskega sodišča, ki se nanašajo na terjatev v višini 5.000,00 EUR iz naslova povečanja vrednosti toženčevega solastniškega deleža, do katere je prišlo z vlaganji v sporno nepremičnino pred sklenitvijo zakonske zveze.

10. Vrhovno sodišče je zato razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na terjatev v višini 5.000,00 EUR iz naslova povečanja vrednosti toženčevega solastniškega deleža, do katere je prišlo z vlaganji pred sklenitvijo zakonske zveze, in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). To bo moralo v ponovljenem postopku odgovoriti še na preostale pritožbene navedbe, s katerimi je tožnica izpodbijala razloge prvostopenjskega sodišča glede terjatve, ki je še sporna (gre zlasti za izpodbijanje stališč prvostopenjskega sodišča, da je trditvena podlaga v tem delu posplošena, da tožnica vlaganj pred sklenitvijo zakonske zveze ni dokazala in da je terjatev tudi v tem delu zastarala), in v zadevi ponovno odločiti.

11. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).