2. 3. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Aretta, d. o. o., Polzela, ki jo zastopa poslovodja Romana Lilija, na seji 2. marca 2016

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Tabor (Uradni list RS, št. 83/08), kolikor kategorizira javno pot "Režana–Ojstriška vas" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 44/3, k. o. Miklavž, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Tabor (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot "Režana–Ojstriška vas" v delu, ki naj bi potekala po njenem zemljišču. Zatrjuje, da je Odlok o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Navaja, da Občina Tabor (v nadaljevanju Občina) z njo ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka sporna javna pot, niti ni predlagala razlastitvenega postopka. Pobudnica naj bi za to, da po njenem zemljišču poteka javna pot, izvedela šele septembra 2014, ko naj bi prejela potrdilo, da Občina uveljavlja predkupno pravico za to zemljišče.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1]

4.Pobudnica, ki se sklicuje na subjektivni rok, bi zato morala dokazati, da je za nastanek zatrjevanih škodljivih posledic, lahko izvedela šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ne more segati izven časovnega okvira enega leta pred vložitvijo pobude. Odlok o kategorizaciji je začel veljati 6. 9. 2008, pobudnica pa je pobudo vložila 15. 9. 2015. Po presoji Ustavnega sodišča pobudnica zgolj z zatrjevanjem, da je za kategorizacijo javne poti izvedela šele s prejemom potrdila, da Občina za sporno zemljišče uveljavlja predkupno pravico, ker po njem poteka kategorizirana javna pot, septembra 2014, torej več kot 7 let po njegovi uveljavitvi, ni zadostila zahtevam, ki zanjo izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Ker pobuda glede na navedeno ni pravočasna, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).