Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obstoj socialne stiske je sicer lahko razlog, ki preprečuje odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, vendar le pod pogojem, da najemnik ravna v skladu s 104. členom SZ-1.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se odpove najemna pogodba z dne 1.8.2010 sklenjena za stanovanje št. 36 v drugem nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu C. 1, da ga je dolžna toženka izprazniti in izročiti tožeči stranki v roku 60 dni in da je tožeči stranki dolžna povrniti pravdne stroške v znesku 485,45 EUR.
2. Zoper sodbo se pritožuje toženka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in brez izrecnega pritožbenega predloga. Poudarja, da je njena štiričlanska družina v socialni stiski. Ima nizke prihodke in zdravstvene težave, zaradi katerih se bo v psihiatrični bolnišnici Begunje zdravila vsaj še eno leto. Želi, da se ji omogoči, da dokaže, da je poplačala že več kot polovico dolga. Ker na zadnji obravnavi ni bila prisotna, naj se obravnava opravi v njeni prisotnosti. Vzela si bo tudi odvetnika.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pravilno je stališče sodbe, da so izpolnjeni pogoji za odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov iz 4. točke prvega odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Po ugotovitvi sodbe, ki ji toženka ne nasprotuje, je bila toženka pred vložitvijo tožbe (tožba vložena 28.10.2013) pravilno opozorjena na kršitve najemne pogodbe zaradi neplačila najemnine in drugih stroškov za stanovanje z opominom 27.5.2013 (priloga A 3). V postavljenem roku, kljub 29.5.2013 prejetem opominu, in opozorilu na posledice neplačila dolga, dolga ni poravnala. Delna poravnava dolga po 28.10.2013 vloženi tožbi, na katero se toženka sklicuje, na upravičenje tožeče stranke do odpovedi najemne pogodbe ne vpliva.
6. Obstoj socialne stiske je sicer lahko razlog, ki preprečuje odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, vendar le pod pogojem, da najemnik ravna v skladu s 104. členom SZ-1, to je, da najkasneje v roku 30 dni po nastanku okoliščin sproži postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvesti lastnika stanovanja. Kot pravilno ugotavlja sodba, toženka ni izkazala, da bi postopala v skladu s tem zakonskim določilom, čeprav je bila nanj opozorjena že z opominom.
7. Toženki je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje dana možnost, da za zastopanje pooblasti kvalificiranega pooblaščenca, odvetnika (po njenem pooblastilu jo je zastopal mož). Sodišče prve stopnje je narok 5.3.2014 zato tudi preložilo na 18.4.2014, ko ga je opravilo v odsotnosti tožene stranke (nanj ni pristopila niti toženka, niti njen pooblaščenec). Toženka v pritožbi le ugotavlja, da je bila obravnava opravljena v njeni odsotnosti, ne nasprotuje pa razlogom sodbe, zakaj obravnave ni preložilo. Toženkinemu predlogu, da se obravnava opravi v njeni prisotnosti in da se ji omogoči, da za zastopanje pooblasti odvetnika (1), ni mogoče ugoditi, ker zanj ni podlage.
8. Po povedanem se izkaže, da toženka s pritožbenimi trditvami ne more uspešno izpodbiti pravilnosti odločitve. Ker niso podani niti procesni niti materialni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
(1) Z odločbo BPP 573/2014 z dne 4.8.2014 je bilo toženkini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodeno in je za zastopanje pooblastila odvetnico D. N. (pooblastilo 27.8.2014; priloga B 10).