Jedro

Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam, v njem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit (z navedbo, da je prava neuka oseba, zatrjuje ravno nasprotno in že zato ga sodišče ni pozivalo, naj predloži potrdilo o tem, da je opravil pravniški državni izpit). Navedeno pomeni, da je predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki te pravice nima. Sodišče je zato moralo predlog, na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 oziroma prvega odstavka 91. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, s sklepom zavreči.

Izrek

I. Predlog za obnovo postopka se zavrže. II. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže.

Obrazložitev

1. To sodišče je s sodbo, št. III U 203/2016-5 z dne 12. 7. 2016, zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep, št. Bpp 53/2016-6 z dne 9. 5. 2016, s katerim je predsednica Upravnega sodišča Republike Slovenije zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja, podano z vlogo z dne 1. 3. 2016, z dopolnitvama z dne 31. 3. 2016 in 22. 4. 2016. Sodba je pravnomočna 12. 7. 2016. Tožniku je bila vročena 31. 7. 2016. 2. Tožnik je 29. 8. 2016 sodišču poslal vlogo, s katero, med drugim, podaja predlog za obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan z zgoraj navedeno sodbo; obenem podaja tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Iz obširne vloge izhaja, da se tožnik s sodbo ne strinja, prav tako kot tudi ne z drugimi odločitvami v njegovih zadevah. Ugovarja, da se njegovih navedb ne upošteva. Zato je utemeljena zahteva za vrnitev v prejšnje stanje oziroma pravica do izrabe pravnega sredstva.

3. Postopek v upravnem sporu urejajo določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1); za vprašanja postopka, ki s tem zakonom niso urejena, pa se primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Ker se tožnik v vlogi sklicuje na „ustrezno zastopništvo“, sodišče pojasnjuje, da je procesna sposobnost stranke vezana na njeno poslovno sposobnost. Če je stranki poslovna sposobnost odvzeta oziroma v tem delu omejena, o opravljanju procesnih dejanj v imenu stranke in namesto nje odloča njen zakoniti zastopnik (77. in 78. člen ZPP). Glede na listine v spisu ter sodišču znane podatke tožniku poslovna sposobnost ni odvzeta ali omejena. Njegova dejanja v konkretnem postopku tudi ne kažejo, da ne bi bil sposoben izražati svoje volje ter razumeti pomena opravljenih dejanj za uveljavljanje svojih pravic. Po navedenem ni podlage, da bi tožnika v tem postopku moral zastopati zakoniti zastopnik oziroma skrbnik.

K I. točki izreka:

5. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ob primerni uporabi določbe četrtega odstavka 86. člena ZPP, ustaljeni v upravnosodni praksi, pa sme dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v upravnem sporu opravljati tudi stranka sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče kot nedovoljeno zavrže (prvi odstavek 91. člena ZPP). Sicer pa tudi sam ZUS-1 v prvem odstavku 100. člena določa, da sodišče predlog za obnovo s sklepom zavrže, če ugotovi, da ga je vložila neupravičena oseba.

6. Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam, v njem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit (z navedbo, da je prava neuka oseba, zatrjuje ravno nasprotno in že zato ga sodišče ni pozivalo, naj predloži potrdilo o tem, da je opravil pravniški državni izpit).

7. Navedeno pomeni, da je predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki te pravice nima. Sodišče je zato moralo predlog, na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 oziroma prvega odstavka 91. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, s sklepom zavreči (glej sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 252/2014 z dne 27. 8. 2015).

K II. točki izreka:

8. Prvi odstavek 24. člena ZUS-1 dopušča stranki, ki je iz opravičenega vzroka zamudila rok iz 23. člena tega zakona ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, da predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik je v svoji vlogi podal takšen predlog, vendar niti ne zatrjuje, da oziroma kateri zgoraj omenjeni rok naj bi v tem upravnem sporu zamudil. Sklep I Ip 1967/2015 z dne 2. 7. 2015 ni bil izdan v tem sodnem postopku. Tudi sicer je iz vsebine tožnikove vloge mogoče razumeti, da tožnik predlog za vrnitev v prejšnje stanje vlaga z namenom, da bi sodišče ponovno odločalo o že pravnomočno rešeni zadevi, vendar institut vrnitve v prejšnje stanje glede na opisano zakonsko ureditev temu ni namenjen. Po navedenem je sodišče tožnikov predlog zavrglo (smiselno 36. člen ZUS-1 oziroma prvi odstavek 120. člena ZPP).

9. Sodišče dodaja, da je bila prošnja za dodelitev BPP, ki jo je tožnik vložil v zvezi s predlogom za obnovo postopka in predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ki sta predmet tega sklepa, zavrnjena z odločbo in sklepom pristojnega organa za BPP tega sodišča, št. Bpp 189/2016-4 z dne 8. 11. 2016.