Jedro

Ker je sodišče ugotovilo, da sta na obeh izvirnikih darilnih pogodb podpisa obeh pravdnih strank, ki sta pri odvetnici tudi izrazili voljo po sklenitvi konkretnega pravnega posla, dejanske okoliščine sklenitve pogodbe niso več pravno pomembne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče tožencu naložilo, da je dolžan overiti svoj podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu, vsebovanem v darilni pogodbi, sklenjeni med njim in tožnico, s katerim dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini parc. št. ..., k. o. ..., na ime tožnice, sicer bo takšno listino nadomestila sodba. Toženec je dolžan tožnici povrniti tudi njene stroške pravdnega postopka v višini 5.138,30 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec in uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Opozarja, da odvetnica A. A. ob zaslišanju ni potrdila, da bi pravdni stranki pred njo podpisali sporno darilno pogodbo. Nerazjasnjene so tako ostale okoliščine sklenitve darilne pogodbe in tožnica ni zmogla dokazati, kje, kdaj in kako naj bi prišlo do njenega podpisa. Sodišče se s tem v obrazložitvi ne ukvarja in je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Iz mnenja izvedenca grafološke stroke B. B. izhaja, da imata tako podpisa na izvirnikih pogodb v prilogah A 28 in A 29 kot podpis na kopiji pogodbe v prilogi A4 vse bistvene značilnosti toženčevega podpisa. Izvedenec je tudi zapisal, da obstaja verjetnost, da sta bila oba sporna podpisa na obeh listinah napisana na pred tem natisnjeno črto. Predlagal je, naj sodišče za močnejšo preverbo oba izvirnika zaupa še Nacionalnemu forenzičnemu laboratoriju, ki razpolaga z visoko zmogljivim stereo primerjalnikom. Sodišče je ta dokazni predlog zavrnilo, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev pravdnega postopka, saj je bilo tožencu onemogočeno, da bi s tehnično bolje opremljenim izvedencem dokazal svoje trditve, da podpis na sporni darilni pogodbi ni njegov. Izrek sodbe je nerazumljiv, saj nalaga tožencu obveznost overiti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu v darilni pogodbi. V dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo. Toženec tako ni označen, saj manjka njegov rojstni datum oziroma EMŠO. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Na pritožbo je odgovorila tožnica in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v dokazni oceni sledilo prepričljivi izpovedbi priče A. A., da sta se v njeni odvetniški pisarni zglasili obe pravdni stranki in želeli, da sestavi darilno pogodbo, s katero bo toženec tožnici podaril nepremičnino, v ta namen pa sta predložili tudi kopiji osebnih dokumentov in lokacijsko informacijo. Odvetnica je zanikala, da bi stranki pogodbo podpisali pred njo, vendar pa je sestavila osnutek in ga skupaj z dopisom posredovala tožnici po faksu, kar potrjujejo listine v spisu. Ker je sodišče ugotovilo, da sta na obeh izvirnikih darilnih pogodb podpisa obeh pravdnih strank, ki sta pri odvetnici tudi izrazili voljo po sklenitvi konkretnega pravnega posla, dejanske okoliščine sklenitve pogodbe niso več pravno pomembne. S tem, ko se sodišče do njih ni opredelilo, ni zmotno in nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, prav tako pa tudi ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je toženec zanikal kakršenkoli dogovor s tožnico v smeri sporne darilne pogodbe, njegove trditve pa je dokazni postopek v celoti ovrgel. 6. Prav tako sodišče ni zagrešilo ostalih očitanih procesnih kršitev. Toženec je šele po prejemu izvedeniškega mnenja izvedenca grafologa začel zatrjevati, da obstoji tudi možnost, da je ponarejevalec natisnil vsebino zadnje strani pogodbe na papir, na katerem je bil že prej njegov bianco podpis. Izvedenec Pogačnik je v dopolnitvi izvedeniškega mnenja pojasnil, da, ker gre za dva izvirnika pogodb, se z vidika zakona verjetnosti ne bi mogel nihče, celo v istem času, dvakrat slepo in točno podpisati (brez natisnjenih črt in drugih signacij), z vidika oddaljenosti obeh robov oziroma pozicij predhodne črte, točno enako. Oba podpisa namreč ležita na črti. Ker toženec ni zatrjeval, da bi razpolagal s predhodno podpisanimi praznimi listi, ki pa vsebujejo črto za podpis in ki bi mu jih tožnica odtujila, postavitev izvedenca za informacijsko tehnologijo tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje zato z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ni napačno uporabilo določila drugega odstavka 254. člena ZPP, saj izvid izvedenca ni bil nejasen, niti ne nepopoln ali pomanjkljiv, prav tako pa tudi ni zagrešilo kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Zgolj zato, ker toženec v izreku sodbe ni označen z EMŠO oziroma rojstnim datumom, sodba ni nerazumljiva oziroma sama s seboj v nasprotju. Poleg tega pritožbeno sodišče dodaja, da je zemljiškoknjižno dovolilo sestavni del darilne pogodbe in je vanjo vkorporirano, slednja pa vsebuje vse ključne podatke za vknjižbo v zemljiško knjigo, tudi toženčevo matično številko.

8. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi glede na obrazloženo niso podani, prav tako tudi ne tisti, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

9. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Enako je sodišče odločilo glede stroškov tožnice v zvezi z odgovorom na pritožbo, saj omenjena vloga po vsebini predstavlja zgolj dosedanje ponavljanje strankinih stališč in z vidika reševanja pritožbe ni bila potrebna (prvi odstavek 155., prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP).