Jedro

Parkirna hiša je z odredbama o določitvi javnih parkirnih površin določena kot javna parkirna površina, zato ne gre za območje, na katerem bi lahko uporabnik parkirnega prostora utemeljeno pričakoval takšno stopnjo zasebnosti, v katero bi bilo možno posegati le na podlagi odredbe sodišča. Tudi gospodarska družba z omejeno odgovornostjo je lahko pravna oseba javnega prava, ki izvaja gospodarsko javno službo.

Izrek

Pritožba zagovornikov obdolžene A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka izločilo obvestila, ki jih je obdolžena A. A. po določbi 148. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) dala policistom Postaje prometne policije Ljubljana, pod točko II izreka pa je predlog obdolženkine zagovornice za izločitev obvestil in drugih dokumentov, navedenih pod točko 2 zahteve za izločitev dokazov z dne 27. 8. 2014, zavrnilo.

2. Zoper II. točko izreka navedenega sklepa so se pritožili obdolženkini zagovorniki „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter dokaze izloči, podredno pa, da se zadeva vrne v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb obdolženkinih zagovornikov sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče na podlagi podatkov v spisu in opravljenih poizvedb pri JP … d.o.o. (JP d.o.o.) pravilno ugotovilo, da je I. etaža parkirne hiše C., kjer se je nahajalo osebno vozilo, s katerim naj bi obdolženka povzročila prometno nesrečo, namenjena izključno javnemu parkiranju proti plačilu parkirnine, zato policisti, ko so opravili ogled vozila, za vstop v parkirno hišo niso potrebovali odredbe sodišča. 5. Pritožbeno zatrjevanje obdolženkinih zagovornikov, da parkirna hiša C. ni javno parkirišče, temveč je v zasebni lasti, ni utemeljeno. Pravilnost odločitve sodišča prve stopnje namreč potrjujeta Odredbi o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina (Uradni list RS, št. 51/2011 in 110/2013), ki ju je sprejel Mestni svet Mestne občine Ljubljana, s katerima je parkirna hiša C. določena kot javna parkirna površina. Nadalje je tudi iz spletnih podatkov JP d.o.o. razvidno, da je v parkirni hiši C. proti plačilu možno parkirati v I. in II. etaži. Nobenega dvoma torej ni, da se je osebno vozilo v času ogleda nahajalo na javni parkirni površini, ki je namenjena splošni uporabi, zato ne gre za območje, na katerem bi lahko posameznik oziroma uporabnik parkirnega prostora utemeljeno pričakoval takšno stopnjo zasebnosti, v katero bi bilo možno posegati le na podlagi odredbe sodišča, kot to neutemeljeno zatrjujejo pritožniki. Ob podanih razlogih za sum, da naj bi bilo z osebnim vozilom znamke Renault Clio, reg. št. 000, storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti ter ob izkazanih podatkih, da se to vozilo nahaja v parkirni hiši C., so policisti na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 148. člena ZKP, da morajo ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, ter da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja, tudi po presoji pritožbenega sodišča, povsem upravičeno vstopili v parkirno hišo C. in v nadaljevanju skladno z določbo drugega odstavka 164. člena ZKP opravili tudi ogled spornega vozila ter za takšno postopanje niso potrebovali odredbe sodišča. 6. Pravilne odločitve sodišča prve stopnje ne morejo omajati k predlogu za izločitev dokazov priložene prodajne pogodbe, na katere se zagovorniki sklicujejo tudi v pritožbi. V prodajnih pogodbah so kot prodajalci posameznih parkirnih mest v parkirni hiši C. sicer res navedene pravne osebe zasebnega prava (npr. družbi D. d.d. in E. d.o.o.), kot kupci pa družba F. d.o.o. oziroma člani družine G. Vendar pa se, kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, ta parkirna mesta nahajajo v III. etaži parkirne hiše in ne v I. oziroma II. etaži, kjer so, kot že navedeno, javna parkirna mesta, ki so brez posebnega dovoljenja, temveč le proti vsakokratnemu plačilu namenjena splošni, javni uporabi. Sicer pa gre tudi pri parkirnih mestih v III. etaži, ki so bila prodana fizičnim oziroma zasebnim pravnim osebam, za posamezna parkirna mesta, ki se nahajajo na javni površini, in ki, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, niso niti zaprta niti ograjena. Glede na navedeno je pritožbeno navajanje, da ima obdolženkin oče G. G. v nepremičnini v lasti večje število enot (tudi stanovanj), zaradi česar je po oceni pritožnikov pričakovanje zasebnosti upravičeno ter pritožbeno enačenje posameznih parkirnih mest, ki so v lasti fizičnih oziroma zasebnih pravnih oseb z zaprtimi garažami, ki pripadajo stanovanjskim hišam, neutemeljeno. Posledično pa so tudi brezpredmetne pritožbene navedbe, da je vstop v parkirno hišo omejen z zapornico in vrati, da lahko lastniki parkirnih mest vanjo vstopajo le s posebno prepustno kartico, drugi uporabniki pa ob prevzemu prepustne kartice proti plačilu.

7. Pritožniki prav tako ne morejo uspeti s pritožbenimi očitki, da bi moralo sodišče prve stopnje, zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja, podrobneje razčistiti lastniško stanje nepremičnine ter od JP d.o.o. pridobiti pisna dokazila o njihovem lastništvu ali pa podlago za uporabo. Kot navedeno, je Mestni svet Mestne občine Ljubljana z v 5. točki tega sklepa citiranima odredbama parkirno hišo C. določil kot javno parkirno površino, zato neurejeno zemljiškoknjižno stanje glede lastništva zasebnih parkirnih mest v III. etaži, kot tudi dejstvo, da JP d.o.o. v zemljiški knjigi ni vpisano kot lastnik nepremičnine, temveč je vpisana Mestna občina Ljubljana, pravilnih zaključkov izpodbijanega sklepa ne more izpodbiti.

8. Neutemeljeno in napačno pa je tudi pritožbeno zatrjevanje, da je JP d.o.o. družba z omejeno odgovornostjo po Zakonu o gospodarskih družbah, in torej družba zasebnega prava, ki se ukvarja z zasebno komercialno dejavnostjo oddajanja parkirišč. Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS) v drugem odstavku 1. člena določa, da se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Iz 6. člena istega zakona izhaja, da republika oziroma lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe (tudi) v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati profitno. V 25. členu in 28. členu ZGJS je nadalje določeno, da javno podjetje ustanovi Vlada oziroma lokalna skupnost kot podjetje v lasti republike ali lokalne skupnosti, za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, pa se uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače. Iz Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo JP d.o.o. z dne 1.1.2008 je razvidno, da je edini družbenik te družbe Mestna občina Ljubljana, kateri pripada 100% poslovni delež, ustanovljena je bila z namenom izvajanja gospodarske javne službe v skladu z veljavnimi predpisi, sredstva za opravljanje svoje dejavnosti pa pridobiva preko cene javne dobrine, iz proračunskih sredstev družbenika, iz drugih virov, določenih z zakonom ali odloki družbenika in iz opravljanja registrirane dejavnosti. Navedene določbe potrjujejo, da je JP d.o.o. pravna oseba javnega prava, saj je bila ustanovljena z namenom izvajanja gospodarske javne službe, torej z namenom zagotavljanja materialnih javnih dobrin, to je proizvodov in storitev, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Mestna občina Ljubljana zaradi zadovoljevanja javnih potreb. Osebe zasebnega prava pa lahko v skladu z določili ZGJS gospodarsko javno službo opravljajo na podlagi koncesije (tako imenovana koncesionirana gospodarska javna služba).

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obdolženkinih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Če bo za obdolženko nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep po tar. št. 74013 Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.