Jedro

Če je v obrazložitvi sodbe, izdane v pravdi zaradi ugotovitve služnostne pravice hoje in voženj, opisano ugotovljeno potekanje služnostne poti po služečih parcelah, ki niso identične s parcelami, ki so navedene kot služeče v izreku te sodbe, je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ki ima za posledico bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo po tožbi tožeče stranke zoper toženo stranko ugotovilo, da v korist vsakokratnega lastnika nepremičnin, vpisanih v vl. št. 30 k.o., sedaj last tožeče stranke, obstoji stvarna služnostna pravica hoje in vožnje po obstoječi poti od parc. št. 1057 k.o., po parc. št. 1054 iste k.o. in sicer: ob njeni južni in vzhodni meji ter po vzhodnem vogalu, kot služečem zemljišču, sedaj last tožene stranke. Toženki je naložilo, da v 15 dneh izstavi tožnici za zemljiško knjigo primerno listino, na podlagi katere se bo za potrebe gospodujočega zemljišča, to je nepremičnin, vpisanih v vl. št. 30 k.o., knjižila stvarna služnostna pravica hoje in vožnje v obsegu, navedenem pod tč. 1 izreka, po služečem zemljišču parc. št. 1054 k.o.. Toženki je še prepovedalo vsako poseganje v navedeno stvarno služnostno pravico hoje in voženj. Tožbeni zahtevek tožene stranke zoper tožečo stranko zaradi ukinitve omenjene služnostne pravice hoje in voženj pa je sodišče prve stopnje zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da mora povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navaja, da sodišče v zvezi z ukinitvijo služnostne poti praktično ni izvajalo nobenih dokazov, čeprav so bili predlagani. Zaradi trase služnostne poti je toženka omejena pri izkoriščanju svojih nepremičnin, tožnici pa takšne vožnje niso potrebne, saj lahko pride do vseh svojih nepremičnin po javnih poteh oziroma po svojih nepremičninah. Javna pot 1190 k.o. je bila razširjena in nasuta in so spremenjene okoliščine izkazane. Z javne poti je možno zaviti na parcele tožnice s kombajnom, o čemer bi moral dati mnenje strokovnjak. Nadalje navaja, da je sodišče ugodilo zahtevku, ki je nerazumljiv in "nesklepčen za obravnavanje", trasa služnostne poti pa ni natančno določena. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je v izreku izpodbijane sodbe ugotovilo, da v korist vsakokratnega lastnika nepremičnin, vpisanih v vl. št. 30 k.o., sedaj last tožeče stranke, obstoji stvarna služnostna pravica hoje in vožnje po obstoječi poti od parc. št. 1057 k.o., po parc. št. 1054 iste k.o. in sicer: ob njeni južni in vzhodni meji, ter po vzhodnem vogalu, kot služečem zemljišču, sedaj last tožene stranke.

Iz obrazložitve sodbe pa izhaja, da je sodišče z ogledom na kraju samem ugotovilo, da poteka sporna pot po trasi, ki se začne na parc.

št. 1057, last tožeče stranke, nato pa poteka v celotni širini po parceli 1051, prav tako last tožeče stranke, vse do vogala na tromeji med parcelami 1051, 1054 in 1050. Na tem mestu pot zavije preko vogala parc. št. 1054 proti severu in poteka nato po parc. št. 1050, ki je last B. P.. Sporna pot, kot izhaja iz izreka sodbe, poteka torej po parc.št. 1057, last tožnice, v nadaljevanju v celoti po parc. št. 1054, last toženke, iz obrazložitve sodbe pa izhaja, da poseže sporna pot na parc.št. 1054, last toženke, le v jugovzhodnem vogalu na tromeji med parcelami 1051, 1054 in 1050 in zaseda zemljišče v obsegu, kot ga tvori trikotnik s krajšima stranicama dimenzij 3,5 m in 6 m, od točke, ki predstavlja tromejo, pa posega trasa v notranjost parcele 1054 v dolžino 2,8 m. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da obstoji nasprotje med izrekom in razlogi sodbe, kar po 13. tč. drugega odstavka 354. čl. ZPP predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Pritožbeno sodišče soglaša tudi s pritožbeno navedbo, da trasa služnostne poti ni natančno določena. Za natančno določitev ne zadošča zgolj določitev po katerih parcelah sporna pot poteka, pač pa tudi v kakšni širini poteka pot po posameznih parcelah. Poleg tega pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izreka izpodbijane sodbe tudi ni razvidno katere parcele so vpisane v vl. št. 30 k.o. (kot gospodujoče, v korist katerih bi naj obstajala služnost).

Zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (13. tč. drugi odstavek 354. čl. ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 369. čl. ZPP razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo natančneje ugotovilo potek sporne poti in nato o tožničinem zahtevku za ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje materialnopravno pravilno ponovno odločilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 166. člena ZPP.