Jedro

Tožnica se je študijskega obiska v Šanghaju udeležila po tem, ko je bil zanjo izobraževalni program pri Gimnaziji ... že zaključen, zato ji te udeležbe ni bilo mogoče več upoštevati kot izpolnitev dela obveznosti iz izobraževalnega programa.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica, dijakinja Gimnazije (v nadaljevanju gimnazija ali Gimnazija ...), v šolskem letu 2016/2017 vpisana v 4. letnik gimnazije, se je z vlogo z dne 15. 4. 2017 prijavila na javni razpis za pridobitev štipendije za študijski obisk na gostujoči ustanovi Shanghai Universitiy of International Business and Economics, Kitajska, predvidenim za čas od 23. 7. 2017 do 5. 8. 2017. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je njeno vlogo zavrnil. 2. V obrazložitvi svoje odločitve je prvostopenjski organ pojasnil, da so bili pogoji za pridobitev štipendije za študijski obisk določeni z Javnim razpisom štipendij za študijske obiske dijakov in študentov v tujini za leto 2016 (v nadaljevanju Javni razpis). Eden ob pogojev, ki ga je Javni razpis določil v 3.10 točki je, da bo študijski obisk, ki ga bo vlagatelj prošnje opravljal v tujini, izobraževalna ustanova, na kateri je vpisan v Republiki Sloveniji, priznala oziroma vrednotila kot del obveznosti izobraževalnega programa vlagatelja na tej ustanovi, in sicer kot delno ali v celoti opravljene obveznosti pri določenem predmetu, v obliki študijskih kreditov ali na drug primerljiv način. V točki 3.11 je Javni razpis še določil, da mora biti študijski obisk povezan z vsebino izobraževalnega programa v matični ustanovi v Republiki Sloveniji. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je tožnica v šolskem letu 2016/2017 vpisana v 4. letnik gimnazije in ima status dijaka do 30. 9. 2017, študijski obisk pa naj bi potekal v obdobju od 23. 7. 2017 do 5. 8. 2017. Tožnica je vlogi priložila potrdilo Gimnazije ..., kjer je navedeno, da se ji bo aktivnost študijskega obiska priznala kot del opravljenih obveznih izbirnih vsebin.

3. Prvostopenjski organ poudarja, da dijaku zaključnega letnika srednješolskega izobraževanja preneha status dijaka 30 dni po izteku šolskega leta, torej dne 30. 9. 2018. Status dijaka s tem ni vezan na uspešno končan četrti letnik srednješolskega izobraževanja, tožnica pa bo vse obveznosti izobraževalnega programa opravila še pred začetkom študijskega obiska. Iz tega razloga zato študijskega obiska ni mogoče vrednotiti kot izpolnitev dela njenih obveznosti v izobraževalnem programu pri matični ustanovi. Potrdilo, ki ga je izdala gimnazija, je namreč izdano za čas, ko bo imela tožnica že zaključene šolske obveznosti, kot to določa šolski in maturitetni koledar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. To pa pomeni, da tožnica prej navedenih pogojev za pridobitev štipendije ne izpolnjuje in je zato prvostopenjski organ njeno vlogo zavrnil. 4. Odločitvi prvostopenjskega organa je po pritožbi tožnice pritrdilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju drugostopenjski organ). V obrazložitvi odločbe uvodoma povzema vsebino odločitve prvostopenjskega organa in tožničino pritožbo, citira pogoje Javnega razpisa za pridobitev štipendije ter ugotavlja, da mora za pridobitev štipendije vlagatelj izpolnjevati vse tako določene pogoje v celotnem obdobju študijskega obiska. Pridružuje se mnenju prvostopenjskega organa, da tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 3.10 in 3.11 točke Javnega razpisa ter soglaša z razlogi za tako presojo, navedenimi v izpodbijani odločbi. Poudarja, da tožnici, ki bo vse svoje obveznosti iz zaključnega letnika opravila pred začetkom študijskega obiska, ne bo več mogoče priznati izobraževanja in zato eden od pogojev za dodelitev štipendije ni izpolnjen. Javni razpis ne določa, da naj dijaki 4. letnikov srednjih šol do štipendije ne bi bili upravičeni, vendar pa je iz točke 3.10 Javnega razpisa jasno razviden namen, da se jim štipendija dodeli le, kolikor jim zaradi opravljenega študijskega obiska na izobraževalni ustanovi v Republiki Sloveniji ne bo treba opraviti določenih obveznosti, ki so del izobraževalnega programa. Po šolskem koledarju se počitnice za šolsko leto 2016/2017 pričnejo dne 26. 6. 2017, to je pred predvidenim študijskim obiskom, šolske obveznosti pa morajo biti do dne začetka počitnic opravljene. Zaključen izobraževalni program namreč pomeni, da dijak nima več obveznosti do izobraževalne ustanove in torej s študijskim obiskom že izpolnjenih obveznosti ne more nadomeščati. Študijskega obiska, ki je predviden po zaključku izobraževalnega programa, šola tudi ne more že vnaprej priznati kot opravljene obveznosti v okviru obveznih izbirnih vsebin. Na odločitev ne more vplivati tožničino sklicevanje na morebitno popravljanje uspeha po vrnitvi s študijskega obiska, saj v takem primeru ne gre za obveznost izobraževalnega programa, ki bi jo bilo mogoče nadomestiti s študijskim obiskom. Prav tako tudi ni mogoče slediti tožnici, ki meni, da je prvostopenjski organ z izpodbijano odločitvijo določil dodatne pogoje ter poudarja, da so bili vsi v pogoji v Javnem razpisu določeni kumulativno, vključno s pogojema iz 3.10 in 3.11 točke.

5. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in sodišču s tožbo predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči v zadevi, oziroma odločbo odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje, ta pa naj ji tudi povrne stroške postopka. Tožnica najprej povzema ključno vsebino izpodbijane in drugostopenjske odločbe ter navaja, da je taka odločitev arbitrarna in nezakonita. Na študijski obisk na Kitajsko je bilo povabljenih oziroma sprejetih 81 dijakov iz Slovenije, ki so vsi vključeni do 2. do 4. letnika srednjih šol in so v veliki večini zaprosili za štipendijo. Vloge so bile zavrnjene le dijakom 4. letnikov, ne pa tudi dijakom 2. in 3. letnikov. Zakaj ti izpolnjujejo pogoje, dijaki 4. letnikov pa ne, v izpodbijani odločbi ni bilo pojasnjeno. Pravilnik o šolskem koledarju, na katerega se sklicuje tožena stranka, velja za vse dijake enako in ne določa izjem. Očitno je, da ga tožena stranka uporablja po prosti presoji, četudi za to nima podlage. Prav tako v izpodbijani odločbi ni bilo pojasnjeno, zakaj lahko dijaki 2. in 3. letnika srednjih šol svoje obveznosti opravijo tudi po začetku šolskih počitnic in jim to izobraževalna ustanova prizna kot del obveznih izbirnih vsebin, medtem ko to za dijake 4. letnikov ne velja. Prvostopenjski organ je s takim odločanjem kršil načelo enakosti pred zakonom, vendar pa se tožena stranka ob odločanju o pritožbi o tem ni izjasnila.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in sodišču predlaga, naj tožbo tožnice zavrne. Pojasnjuje, da iz potrdil, ki so jih ob prijavi na Javni razpis predložili dijaki 2. in 3. letnikov srednjih šol, izhaja, da se jim bo študijski obisk v tujini priznal kot del opravljenih obveznih izbirnih vsebin v naslednjem šolskem letu 2017/2018, medtem ko iz potrdila, ki ga je predložila tožnica izhaja, da se bo upošteval v tekočem šolskem letu, torej v šolskem letu 2016/2017. Tožnica pa mora svoje šolskem obveznosti v tem šolskem letu opraviti do 26. 6. 2017, torej prej, preden je predviden študijski obisk in zato te njene aktivnosti ne bo mogoče upoštevati kot del opravljenih obveznosti.

7. Tožnica se je na odgovor tožene stranke odzvala v pripravljalni vlogi z dne 13. 10. 2017 ter vztrajala pri vseh tožbenih navedbah. Pojasnjuje, da so obvezne izbirne vsebine opredeljene v 33. členu Zakona o gimnaziji in obsegajo v vseh letnikih skupaj 300 ur. Šola lahko po lastni presoji in odgovornosti prizna dijaku opravljene vsebine iz sklopa dijakove proste izbire za posamezno šolsko leto, tudi če jih ni opravil v organizaciji šole. V nadaljevanju predstavlja program študijskega obiska v tujini ter poudarja, da tožena stranka ni pojasnila zakaj izpolnjena obveznost ne bi bila upoštevana v šolskem letu, v katerem je bila izvedena, ampak šele v naslednjem šolskem letu.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil do vseh tožničinih pritožbenih navedb. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani in drugostopenjski odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožničinimi tožbenimi trditvami pa še dodaja:

10. Štipendija je pravica do denarnega prejemka, ki vključuje osnovno štipendijo in morebitne dodatke, namenjena pa je spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov, vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje in izobraževanju za deficitarne poklice, spodbujanju mednarodne mobilnosti, spodbujanju doseganja izjemnih dosežkov, odgovornosti štipendistov za svoje izobraževanje kot tudi za izbiro izobraževalnega programa, krajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti (prva alineja 3. člena in prvi odstavek 2. člena Zakona o štipendiranju, v nadaljevanju ZŠtip-2). Za mednarodno mobilnost se dodeljujejo štipendije Ad futura, in sicer za izobraževanje, študijske obiske ter sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja (46. člen ZŠtip-2). Enako kot ostale štipendije se tudi štipendije Ad futura dodeljujejo v vsakem šolskem ali študijskem letu, in sicer za posamezni študijski obisk ali sodelovanje na tekmovanju (prvi in sedmi odstavek 9. člena ZŠtip-2). Višina in namen take štipendije se določi z vsakokratnim javnim razpisom (48. člen ZŠtip-2).

11. Na podlagi citiranih določb ZŠtip-1 je prvostopenjski organ dne 21. 12. 2016 na svoji spletni stranki ter portalu e-Uprava objavil Javni razpis. Predmet Javnega razpisa je bilo štipendiranje študijskih obiskov dijakov in študentov v tujino za namen izobraževanja in usposabljanja, in sicer od 1. 10. 2016 dalje, s tem da se je moral študijski obisk pričeti najkasneje dne 30. 9. 2017 (1. točka Javnega razpisa). V 3. točki Javnega razpisa so bili določeni pogoji za pridobitev štipendije, med drugim tudi, da bo študijski obisk, ki ga bo vlagatelj prošnje za dodelitev štipendije opravljal v tujini, izobraževalna ustanova, na kateri je v Republiki Sloveniji vpisan, priznala oziroma vrednotila kot del obveznosti izobraževalnega programa vlagatelja na tej ustanovi; pri čemer bo obveznosti študijskega obiska priznala kot delno ali v celoti opravljene obveznosti pri določenem predmetu, v obliki študijskih kreditov ali na drug primerljiv način (3.10 točka Javnega razpisa). Vlagatelj prijave na Javni razpis je moral izpolnjevanje tega pogoja izkazati z uradnim potrdilom slovenske izobraževalne ustanove, torej da bo študijski obisk vrednotila kot del izobraževalnega programa in na kakšen način ga bo vrednotila (4.3. točka Javnega razpisa).

12. Med strankama ni sporno, da je bila tožnica sprejeta na študijski obisk poletne šole za dijake v Šanghaju in da je ta potekal v času od 23. 7. do 5. 8. 2017. Prav tako tudi ni sporno, da ji je Gimnazija ... dne 22. 2. 2017 izdala potrdilo, da se ji bo udeležba na tej šoli priznala kot del opravljenih obveznih izbirnih vsebin. Iz potrdila izhaja, da se bodo te aktivnosti tožnici priznale za šolsko leto 2016/2017, torej šolsko leto, v katerem je bila tožnica dijakinja 4. letnika gimnazije. Sporno pa je ali je tožnica, glede na to, da je v šolskem letu 2016/2017 zaključila s srednješolskim izobraževanjem, izpolnjevala pogoj iz 3.10 točke Javnega razpisa, torej pogoj, da bi ji bil študijski obisk priznan kot del opravljenih obveznih izbirnih vsebin, oziroma z drugimi besedami, kot izpolnjen del šolskih obveznosti.

13. Sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je tožena stranka utemeljila odločitev, da tožnica pogoja iz 3.10 točke Javnega razpisa ni izpolnjevala in kar je bil razlog, da je zavrnila njeno prijavo. Pogoji so bili namreč v Javnem razpisu določeni kumulativno, torej je že neizpolnjevanje enega od pogojev imelo za posledico zavrnitev prijave na razpis. V 3.10 točki Javnega razpisa je bil določen pogoj, da bo matična izobraževalna osnova udeležencu študijskega obiska vrednotila to aktivnost kot del obveznosti izobraževalnega programa. Gimnazija ... je v potrdilu, ki ga je izdala tožnici, določila, da ji bo aktivnost študijskega obiska v Šanghaju upoštevala kot del obveznih izbirnih vsebin v šolskem letu 2016/2017, študijski obisk na Kitajskem pa je bil predviden v času od 23. 7. do 5. 8. 2017, to je v času, ko se pouk, oziroma se izvedba izobraževalnega programa že zaključi. Sodišče poudarja, da je treba razlikovati med trajanjem šolskega leta in s tem povezanim statusom dijaka in izvedbo izobraževalnega programa. Dijaku zaključnega letnika srednješolskega izobraževanja namreč status dijaka preneha 30 dni po izteku šolskega leta, to je z zadnjim dnem v septembru, medtem ko se izobraževalni program zaključi s 24. junijem, kot to določa Pravilnik o šolskem koledarju. Šolsko leto ni le čas izvajanja izobraževalnega programa, pač pa so tudi prosti dnevi, med drugim poletne počitnice, ki se pričnejo s prej navedenim dnem. Do 24. junija se zaključi ocenjevalno obdobje in je po tem dnevu dopustno izvajati le praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu (3. člen Pravilnika o šolskem koledarju). Vse obveznosti morajo torej dijaki izpolniti do 24. junija, nakar v roku treh delovnih dni prejmejo obvestila, oziroma spričevala o uspehu, dijaki zaključnega letnika pa lahko tudi v drugem terminu, kolikor šola predvidi slovesno podelitev (14. člen Pravilnika o šolskem koledarju).

14. Opisane zakonske določbe pritrjujejo zaključku tožene stranke, da so morali dijaki 4. letnika v šolskem letu 2016/2017 svoje obveznosti iz srednješolskega izobraževalnega programa zaključiti do šolskih počitnic, in sicer do dne 23. 7. 2017. S tem datumom se je zaključil izobraževalni program matične šole, kar pomeni, da bi bilo mogoče tožnici vrednotiti njeno udeležbo na poletni šoli kot del obveznih izbirnih vsebin le, kolikor bi se tega študijskega obiska udeležila pred 23. 7. 2017. Enak zaključek dopušča tudi potrdilo Gimnazije ..., saj iz njega izhaja, da bi se tožničino udeležbo na poletni šoli upoštevalo kot izpolnitev dela obveznosti v šolskem letu 2016/2017. Ker pa se je tožnica študijskega obiska v Šanghaju udeležila po tem, ko je bil zanjo izobraževalni program pri Gimnaziji ... že zaključen, ji te udeležbe ni bilo mogoče več upoštevati kot izpolnitev dela obveznosti iz izobraževalnega programa. To pa pomeni, da tožnica pogoja iz 3.10 točke Javnega razpisa ni izpolnjevala. Prav tako je razumljivo tudi pojasnilo tožene stranke, da teh obveznosti tožnici ni bilo mogoče upoštevati prej, preden jih je opravila.

15. Tožnica je v tožbi zatrjevala neenako obravnavo dijakov 2. in 3. letnika ter 4. letnika srednjih šol, obenem pa pojasnila, da so bile vse vloge dijakov 4. letnika, ki so se prijavili na isto poletno šolo, enako kot njena vloga zavrnjene, medtem ko je bilo vlogam dijakov iz 2. in 3. letnika ugodeno. Trdi tudi, da tožena stranka tega razlikovanja v izpodbijani odločbi ni pojasnila. Sodišče tožnici ne sledi. Razumljivo je, da tožena stranka v izpodbijani odločbi ni pojasnjevala svojih odločitev za vse prijavljene dijake, pač pa pojasnila svojo odločitev le glede tožničine vloge in se v drugostopenjski odločbi izjasnila glede njenih pritožbenih navedb. Tožnica je tudi sicer šele v tožbi zatrjevala neenako obravnavo na razpis prijavljenih kandidatov in se je zato tožena stranka lahko do tega opredelila šele v odgovoru na tožbo. Pojasnila je, da so matične šole dijakom 2. in 3. letnikov izdajale potrdila, da se jim bo udeležba na poletni šoli upoštevala v šolskem letu 2017/2018. Sodišču je razumljivo, da je položaj dijakov teh letnikov bistveno drugačen od položaja dijakov 4. letnika in jih zato ne gre enačiti. Dijaki 4. letnika so namreč v šolskem letu 2016/2017 zaključili s srednješolskim izobraževalnim programom dne 23. 6. 2017, medtem ko so dijaki 2. in 3. letnikov nadaljevali s srednješolskim izobraževalnim programom tudi v naslednjem šolskem letu, za kar so jim matične šole tudi vrednotile njihovo udeležbo na poletni šoli kot del izobraževalnega programa. Kot je že bilo navedeno, trajanja šolskega leta ne gre enačiti s trajanjem izobraževalnega programa in zatorej tožnici njena matična šola ni mogla več priznavati izpolnitve dela obveznosti, ker je imela izobraževalni program v času, ko je bila na študijskem obisku, že zaključen. Ne gre za določanje dodatnih pogojev, kot je to trdila tožnica v pritožbi, pač pa za (pravilno) razlago 3.10 točke Javnega razpisa in njenega namena. Ker tožnica trdi, da je tožena stranka pri vseh dijakih 4. letnika sprejela enako odločitev in iz enakega razloga, torej ne gre govoriti o neenakosti. O neenakosti je mogoče govoriti le, kolikor gre za različno obravnavo primerljivo enakih položajev. Položaj dijakov 2. in 3. letnikov na eni ter dijakov 4. letnika na drugi strani pa ni primerljivo enak, saj dijaki 4. letnika z zaključkom izobraževalnega programa tudi zaključijo srednješolsko izobraževanje, medtem ko ga dijaki 2. in 3. letnikov nadaljujejo.

16. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

17. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.