V obravnavanem primeru druga tožnica, ki je pravna oseba, vloge ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga za dopustitev revizije zato nima postulacijske sposobnosti in se posledično tak predlog kot nedovoljen zavrže.
Vrhovno sodišče bi enako ravnalo tudi v primeru, če bi predmetno vlogo druge tožnice z dne 11. 3. 2026 obravnavalo kot revizijo. Predmetne vloge druge tožnice z dne 11. 3. 2026 pa tudi ni mogoče obravnavati kot dovoljene pritožbe.
Predlog se zavrže.
1.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati prvemu tožniku znesek 4.999,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in zahtevek druge tožnice, s katerim je zahtevala plačilo 15.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi ter zahtevka obeh tožnikov za plačilo stroškov postopka.
2.Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga druga tožnica vlogo z dne 11. 3. 2026.
3.Ker je v skladu z zakonom mogoče zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča neposredno na Vrhovno sodišče vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče najprej preizkusilo, ali vloga druge tožnice z dne 11. 3. 2026 izpolnjuje formalne pogoje za vsebinsko obravnavanje kot predloga za dopustitev revizije.
4.Predlog ni dovoljen.
5.ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. To pravilo v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če predlogu ne priloži dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in tako ne izkaže pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP (367.č člen ZPP).
6.V obravnavanem primeru druga tožnica, ki je pravna oseba, vloge ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga za dopustitev revizije zato nima postulacijske sposobnosti in se posledično tak predlog kot nedovoljen zavrže (367.č člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 91. člena ZPP).
7.Vrhovno sodišče bi enako ravnalo tudi v primeru, če bi predmetno vlogo druge tožnice z dne 11. 3. 2026 obravnavalo kot revizijo. Zahteve v zvezi s postulacijsko sposobnostjo po prej citiranih tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP namreč veljajo tudi za vložitev revizije. Poleg tega se lahko revizijo vloži le zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, če je bila prej dopuščena (prvi odstavek 367. člena ZPP), pri čemer v obravnavani zadevi revizija ni bila predhodno dopuščena, zato navedeni formalni pogoj za njeno obravnavanje ni izpolnjen in bi treba revizijo tudi iz tega razloga zavreči (377. člen ZPP v zvezi s 374. členom istega zakona).
8.Predmetne vloge druge tožnice z dne 11. 3. 2026 ni mogoče obravnavati niti kot dovoljene pritožbe. V skladu s 357.a členom ZPP je mogoče neposredno na Vrhovno sodišče vložiti pritožbo (zgolj) zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje. V tem primeru druga tožnica izpodbija sodbo sodišča druge oziroma prve stopnje, zato pritožba na Vrhovno sodišče ni dovoljena in bi jo moralo Vrhovno sodišče zavreči (1. točka 365. člena ZPP).
9.Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče predlog kot nedovoljen zavrglo (367.č člen ZPP).
10.Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
-------------------------------
1Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča III DoR 173/2021 z dne 14. 12. 2021, II DoR 268/2024 z dne 2. 10. 2024, II DoR 484/2024 z dne 19. 2. 2025, III DoR 85/2013 z dne 15. 10. 2013.