Jedro

V določilu 2. odstavka 408. člena ZPP je določeno, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, senat ni vezan na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. Senat torej lahko odloči o omenjenih vprašanjih tudi brez postavljenega zahtevka le v primerih, kadar tako določa zakon. Glede odločitve o otrokovih stikih s staršem vsebuje takšno določbo 2. odstavek 421. člena ZPP, po katerem sodišče ob razvezi zakonske zveze po uradni dolžnosti odloči tudi o tem vprašanju. Zakon pa ne določa enake obveznosti v primeru, ko sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok v samostojnem sporu iz razmerij med starši in otroki, za kakršnega gre tudi v obravnavanem primeru. Če torej zahtevka v zvezi z otrokovimi stiki ni, o njem sodišče ne bo odločalo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke. Štelo je, da je tožeča stranka vložila nepopolno tožbo, ker ni postavila določnega zahtevka glede načina in obsega stikov med otrokom in staršema in ker ni predložila izpiska iz rojstne matične knjige za mladoletnega otroka v slovenskem jeziku oziroma v overjenem prevodu v slovenski jezik, navedenih pomanjkljivosti pa ni odpravila niti v roku, ki ji ga je odredilo sodišče. Tožnik je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe določb pravdnega postopka. Predlaga, da višje sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v meritorno odločanje. Navaja, da tožba ni nepopolna, če ne vsebuje zahtevka glede obsega stikov. V sporih po 406. členu ZPP, kamor sodi konkretni spor, sodišče ni vezano na postavljene zahtevke (2. odstavek 408. člena ZPP), zato tožba, ki ne vsebuje zahtevka glede glavne stvari ni nepopolna in je ni mogoče zavreči. ZPP v takšnih sporih ne zahteva, da stranka postavi tožbeni zahtevek in je dolžno odločati, tudi če zahtevek ni postavljen. Opozarja tudi, da vloge ni mogoče šteti za nepopolno, če ji je priložen dokaz v tujem jeziku.

Pritožba je utemeljena.

Iz pritožbenih trditev izhaja strinjanje s stališčem sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru treba odločiti o stikih staršev z otrokom, kar pa ni pogojeno s postavitvijo ustreznega tožbenega zahtevka, saj je o tem sodišče dolžno odločiti tudi brez postavljenega zahtevka. Takšno pritožbeno stališče pa ni pravilno. V določilu 2. odstavka 408. člena ZPP je določeno, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, senat ni vezan na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. Senat torej lahko odloči o omenjenih vprašanjih tudi brez postavljenega zahtevka le v primerih, kadar tako določa zakon. Glede odločitve o otrokovih stikih s staršem vsebuje takšno določbo 2. odstavek 421. člena ZPP, po katerem sodišče ob razvezi zakonske zveze po uradni dolžnosti odloči tudi o tem vprašanju. Zakon pa ne določa enake obveznosti v primeru, ko sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok v samostojnem sporu iz razmerij med starši in otroki, za kakršnega gre tudi v obravnavanem primeru. Če torej zahtevka v zvezi z otrokovimi stiki ni, o njem sodišče ne bo odločalo. O stikih bo sodišče odločalo takrat, kadar je o tem med staršema spor. To izhaja tudi iz določbe 106. člena ZZZDR, na katero se sicer v izpodbijanem sklepu sklicuje tudi sodišče prve stopnje. Iz te izhaja, da so stiki otroka z obema staršema primarno stvar sporazuma med staršema. Ta dva lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep (3. odstavek 106. člena ZZZDR). Če pa se starša o stikih ne moreta sporazumeti, niti ob pomoči centra za socialno delo, bo o tem odločilo sodišče, ne po uradni dolžnosti, ampak na zahtevo enega ali obeh staršev (4. odstavek 106. člena ZZZDR). Odločitev sodišča prve stopnje, ki je popolnost tožnikove tožbe pogojevalo z postavitvijo zahtevka o stikih, zato ni pravilna.

Pritrditi je treba pritožbenemu očitku o napačni uporabi določil 104. člena ZPP. Tožeča stranka je vložila tožbo v slovenskem jeziku. Tožbi je med drugim priložila tudi rojstni list, ki pa je sestavljen v tujem jeziku (2. odstavek 226. člena ZPP). Posledica nepredložitve overjenega prevoda listine je neupoštevanje takšnega dokaza, kar pomeni, da bo morala stranka, ki je tak dokaz predlagala, dejstvo, ki ga izkazuje takšna listina, izkazati z drugimi dokaznimi sredstvi. Nespoštovanje pravila, da se listini, sestavljeni v tujem jeziku, priloži tudi njen overjen prevod, pa ne more pogojevati nepopolnost tožbe, ki ji je taka listina priložena.

Zaradi kršitev določb postopka je bilo treba tožnikovi pritožbi ugoditi in razveljaviti sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP).