Jedro

Obvestilo o zapadlosti premije z opozorilom o prenehanju zavarovalnega kritja po tretjem odstavku 937. člena OZ je bilo pritožniku posredovano z opominom, da bi mu moralo biti opozorilo posredovano s samostojnim pismom (ne pa skupaj s položnico) iz zakonskih določb ne izhaja. Samo besedilo opomina z opozorilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja pa je jasno in nedvoumno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala od tožene stranke plačilo zneska 17.519,66 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2015 dalje do plačila ter plačilo pravdnih stroškov. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.945,29 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP, zlasti pa pritožbena razloga zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje s stroškovnimi posledicami.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, ugotovilo, da je dne 18. 1. 2015 prišlo do požara na kozolcu letnega vrta lokala na naslovu zavarovanca. Za navedeni objekt je imela tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno polico premoženjskega zavarovanja z razširjenim požarnim kritjem. Nadalje je ugotovilo, da je bil tožniku (Bife, A. A., s. p.) za tromesečje od 1. 11. 2014 do 1. 2. 2015 poslan račun za plačilo zavarovalne premije z dne 6. 10. 2014 v znesku 257,58 EUR, z rokom plačila 1. 11. 2014. Tožnik tega računa ni plačal, zato mu je bil 8. 12. 2014 poslan prvi opomin, ki ga je tožnik prevzel 9. 12. 2014, o čemer se je sodišče prepričalo z vpogledom v poizvednico o vročanju priporočenega pisma (R-pismo z dne 8. 12. 2014). Opomin za plačilo zavarovalne premije z dne 8. 12. 2014 je vseboval tudi ustrezno opozorilo z obvestilom o zapadlosti premije in prenehanju zavarovalnega kritja. Tožnik kljub temu v 30ih dneh od prevzema opomina, to je do 8. 1. 2015, premije ni plačal, temveč jo je plačal šele dne 2. 2. 2015. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje sklenilo, da v času med 8. 1. 2015 in 2. 2. 2015 zavarovalno kritje ni obstajalo, torej tudi ne v času škodnega dogodka, ki se je zgodil 18. 1. 2015. Zaradi navedenega je na podlagi tretjega odstavka 937. člena Obligacijskega zakonika (nadalje: OZ) tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. Po tretjem odstavku 937. člena OZ obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino preneha v primeru, če je zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče 30 dni od zapadlosti premije.

7. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da zapisa na položnici, ki ima naslov 1. opomin, ni mogoče šteti za opozorilo po tretjem odstavku 937. člena OZ, saj ne gre za samostojno, nedvoumno in jasno opozorilo zavarovalcu glede prenehanja zavarovalnega kritja. Samo besedilo zapisa naj bi, po pritožbenih navedbah, zlahka zavedlo zavarovalca, da misli, da mora prejeti še priporočeno pismo z obvestilom.

8. Pomisleki pritožnika, po presoji pritožbenega sodišča, niso utemeljeni. Obvestilo o zapadlosti premije z opozorilom o prenehanju zavarovalnega kritja je bilo tožniku posredovano z opominom z dne 8. 12. 2014, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ni namreč bistveno, kakšen naziv ima vloga, s katero je stranki posredovana vsebina, ki jo zakon določa kot obligatorno za nastop določene pravne posledice. Prav tako ni bistveno, da se je v pismu, s katerim je bil tožnik opozorjen na zapadlost premije, nahajala še druga vsebina, torej da je bila del tega dopisa tudi položnica ter da je bil dopis naslovljen kot „opomin za plačilo zavarovalne premije.“ Očitek pritožnika, da bi moralo biti opozorilo tožniku posredovano s samostojnim pismom (ne pa skupaj s položnico) iz zakonskih določb ne izhaja, samo besedilo opomina z opozorilom o zapadlosti premije in na prenehanje zavarovalnega kritja pa je jasno in nedvoumno. Po presoji pritožbenega sodišča, glede na formulacijo besedila, ki je zapisano v pretekliku, tudi ni mogoče pritrditi pritožniku, da lahko sam zapis zavede zavarovalca, da bo prejel še (eno) priporočeno pismo. Iz zapisa v opominu namreč izhaja besedilo: „V primeru, da premije ne plačate v tridesetih dneh od dneva, ko vam je bilo vročeno priporočeno pismo zavarovalnice, ...“ Na zapadlost premije pa nenazadnje ustrezno (in na v praksi običajen način) opozarja že sam naslov dopisa „opomin za plačilo zavarovalne premije,“ saj že ta kaže na to, da zavarovalna premija ni bila plačana v roku. Tožnik je bil torej z navedenim pismom izrecno opozorjen na zapadlost premije ter na posledico prenehanja zavarovalnega kritja v primeru, če v nadaljnjih tridesetih dneh premije na bo plačal. Nasprotni pritožbeni očitek ni utemeljen.

9. Tožeča stranka v pritožbi nadalje navaja, da tožena stranka ni nedvoumno navedla, da bi tožniku pismo z opozorilom poslala s priporočeno pošto. Zaradi navedenega toženi stranki očita, da ni navedla vseh konstitutivnih dejstev za sklepčnost ugovora prenehanja zavarovalnega kritja po tretjem odstavku 937. člena OZ.

10. Po presoji pritožbenega sodišča pa tudi navedenemu pritožbenemu očitku ni mogoče pritrditi. Za pomanjkljivo trditveno podlago gre, ko trditve o določenem pravno pomembnem dejstvu v celoti izostanejo.1 V tem primeru pa, po presoji pritožbenega sodišča, iz navedb tožene stranke,2 če so te brane kot smiselna celota, dovolj jasno izhaja, da naj bi opomin, ki je bil tožniku poslan dne 8. 12. 2014, predstavljal priporočeno pismo po tretjem odstavku 937. člena OZ. Tožena stranka je torej navedla ustrezno trditveno podlago, saj je navedla vsa pravno relevantna dejstva za sklepčnost svojega ugovora začasnega prenehanja zavarovalnega kritja zaradi nepravočasnega neplačila zavarovalne premije. Pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je, s tem ko je vpogledalo poizvednico o vročitvi, izvedlo informativni dokaz, je torej iz navedenega razloga neutemeljen.

11. Priporočena pošiljka je pošiljka, za katero pošta izda potrdilo o sprejemu, naslovnik pa njen prejem potrdi s podpisom. S priporočenim pismom se torej dokazuje datum prejema pošiljke, s tem pa začetek teka trideset dnevnega roka. Namen določbe, ki zavarovalnici nalaga pošiljanje priporočenega pisma je torej v tem, da se tako ugotovi točen datum njegovega prejema. Na datum prejema (od katerega začne teči trideset dnevni rok) je namreč vezana za zavarovalca zelo pomembna posledica prenehanja zavarovalnega kritja.

12. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloženega dokaza tožene stranke, to je poizvednice, ugotovilo, da je tožena stranka tožniku poslala opomin z dne 8. 12. 2014 ter da je tožnik pisanje prevzel dne 9. 12. 2014. Teh dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tožeča stranka v pritožbi ne napada. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je opomin z dne 8. 12. 2014 vseboval obvestilo o zapadlosti premije ter opozorilo o prenehanju kritja. Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik pisanje prejel, pa že iz navedenega izhaja, da je zavarovalnica zadostila svoji obveznosti opozorila zavarovalcu, ki jo določa tretji odstavek 937. člena OZ.

13. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje iz vseh navedenih razlogov pravilno sklenilo, da je utemeljen ugovor pomanjkanja zavarovalnega kritja. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, tako kot mu to nalaga določba 353. člena ZPP.

14. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v pritožbenem postopku. Tožeča stranka, ki s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje pritožbene stroške.

1 Nedovoljen je informativni dokaz, pri katerem sploh (podčrtala MJ) manjkajo dejanske navedbe (Zobec J.: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Uradni list, Ljubljana, 2006, str. 353). 2 Drugi do četrti odstavek V. točke pripravljalne vloge tožene stranke z dne 8. 3. 2019 ter drugi do peti odstavek VII. točke pripravljalne vloge tožene stranke z dne 24. 10. 2019.