Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri izrekanju stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 48. členu KZ-1, ki je fakultativne narave, se sodišče opre na splošna pravila za izbiro in odmero kazni kot so predpisana v 49. členu KZ-1. Teža storjenega kaznivega dejanja, še zlasti pa obdolženčeva zelo visoka stopnja alkoholiziranosti v času storitve predmetnega kaznivega dejanja, ki je za kar 1,17 g/kg presegla mejo 1,10 g/kg, ki jo je zakonodajalec postavil za opredelitev vožnje v cestnem prometu kot nevarne glede na 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1, obenem pa najvišja stopnja obdolženčeve krivde, narekujejo izrek predlagane stranske sankcije.
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolžencu po določbi prvega odstavka 48. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) izreče še stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila kategorij: AM, A1, A2, A, B1, B in G v času trajanja šest mesecev, računajoč od pravnomočnosti sodbe.
V čas trajanja prepovedi vožnje motornega vozila se všteje čas začasno odvzetega vozniškega dovoljenja od 12. 2. 2024 dalje.
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo IV K 6259/2024 z dne 27. 2. 2024 obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 in mu na podlagi istega zakonskega določila izreklo kazen devet mesecev zapora, ki se na podlagi osmega odstavka 85. člena KZ-1 izvrši tako, da obdolženi namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist, pri čemer se obseg dela določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela v splošno korist. Na podlagi desetega odstavka 86. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje obdolžencu določilo varstveno nadzorstvo za čas dveh let od izvršljivosti sodbe, ki ga opravlja svetovalec, ki ga določi organ, pristojen za probacijo. Če obdolženi v celoti ali deloma ne bo izpolnjeval nalog v okviru dela v splošno korist oziroma če se bo izmikal stiku s svetovalcem ali drugače kršil obveznosti iz dela v splošno korist, bo sodišče odločilo, da se izrečena kazen izvrši v obsegu neopravljenega dela. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je sodišče prve stopnje odločilo, da je obdolženi dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.
2. Zoper sodbo se je pritožila okrajna državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 374. členom ZKP in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da obdolženemu ob že izrečeni denarni kazni skladno z določbo 48. člena KZ-1 izreče še stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila kategorij A, AM, A1, A2, B, B1 in G z rokom trajanja šest mesecev, pri čemer naj mu na podlagi šestega odstavka 137. člena ZKP čas že začasno odvzetega vozniškega dovoljenja všteje v predlagano kazen prepovedi vožnje motornega vozila.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Odločitev, da obdolžencu ne izreče po državni tožilki predlagano stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila kategorij A, AM, A1, A2, B, B1 in G v trajanju šestih mesecev od dneva pravnomočnosti sodbe, je sodišče prve stopnje v točki 7 izpodbijane sodbe utemeljevalo na podlagi zaključka: da so posledice prometne nesreče obdolženega vidno in močno prizadele; da je na lastni koži izkusil omejitve mobilnosti, saj o nesreče naprej ne vozi; da je dobil uvid v daljnosežnost posledic obsodbe, zaradi katerih je ogrožena njegova zaposlitev, s tem pa zmožnost preživljanja dveh šoloobveznih otrok in da bo z izvršitvijo glavne kazni zadoščeno retributivnim kot tudi preventivnim namenom kaznovanja.
5. Pri izrekanju stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 48. členu KZ-1, ki je sicer res fakultativne narave, se sodišče opre na splošna pravila za izbiro in odmero kazni kot so predpisana v 49. členu KZ-1. Po oceni pritožbenega sodišča teža storjenega kaznivega dejanja, še zlasti pa obdolženčeva zelo visoka stopnja alkoholiziranosti v času storitve predmetnega kaznivega dejanja, ki je za kar 1,17 g/kg presegla mejo 1,10 g/kg, ki jo je zakonodajalec postavil za opredelitev vožnje v cestnem prometu kot nevarne glede na 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1, obenem pa najvišja stopnja obdolženčeve krivde, narekujejo izrek predlagane stranske sankcije. Kot prepričljivo in tehtno pritožbeno sodišče sprejema navajanje pritožnice, da bi bil obdolženec za cestnoprometni prekršek zaradi tovrstne protipredpisne vožnje zoper odločbe Zakona o varnosti cestnega prometa precej strožje sankcioniran, ko bi mu bilo poleg globe zaradi doseženega števila kazenskih točk izrečeno tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ne gre tudi spregledati, kar pravilno izpostavlja pritožnica, da je obdolženi kritičnega dne, ko je imel 2,27 g/kg alkohola v krvi še tri ure po nesreči, pri vožnji ni upošteval pravil o prednosti v križiščih in je o zavijanju levo zaprl pot avtobusu, na katerem je bilo devet potnikov, prav tako pa v času vožnje ni imel vozniškega dovoljenja, kar kaže na visoko stopnjo ogrožanja zavarovane pravne vrednote - varnosti javnega prometa in je zgolj naključju pripisati, da ni prišlo do telesnih poškodb nobenega od devetih potnikov na avtobusu.
6. Olajševalne okoliščine, kot so priznanje krivde, obžalovanje, dosedanja nekaznovanost, so se v dovolj veliki meri odrazile že pri višini izrečene kazni zapora, ki izvrši v delo v splošno korist, niso pa glede na že zgoraj izpostavljene obteževalne okoliščine, tako pomembne, da bi opravičevale ne-izrek stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila po 48. členu KZ-1, za katero se utemeljeno zavzema pritožnica. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi namenilo premajhno težo stopnji ugotovljene obdolženčeve alkoholiziranosti in s tem njegovo popolno nesposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu ter posledice kaznivega dejanja, ki so se odražale v ogrozitvi življenja in zdravja potnikov v avtobusu, zato je sodišče druge stopnje sledilo pritožbenemu predlogu pritožnice. Izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje je tako pritožbeno sodišče v odločbi o kazenski sankciji spremenilo in obdolžencu poleg glavne kazni, izreklo še stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila kategorij: AM, A1, A2, A, B1, B in G v času trajanja šest mesecev, računajoč od pravnomočnosti sodbe (prvi odstavek 394. člena ZKP), pri čemer se v čas trajanja prepovedi vožnje motornega vozila všteje čas začasno odvzetega vozniškega dovoljenja od 12. 2. 2024 dalje.