Jedro

Napotitev na trening starševskih veščin je namenjena tistemu od staršev, ki ima pomanjkljivosti oziroma težave pri izvrševanju svojih starševskih dolžnosti. Tak trening ni namenjen temu, da bi se med žrtvijo in povzročiteljem nasilja v družini vzpostavila komunikacija.

Izrek

I.Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se izpodbijani sklep v IV. točki izreka glede predlagateljice razveljavi.

II.V ostalem se pritožba predlagateljice in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta ter izpodbijani sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

III.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Udeleženca postopka sta zakonca v postopku razveze, ki imata dva skupna otroka: A. A. (rojenega 2011) in B. B. (rojeno 2015). Predlagateljica v postopku zahteva razvezo zakonske zveze, dodelitev otrok v varstvo in vzgojo, ureditev stikov in določitev preživnine.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog predlagateljice izdalo začasno odredbo, s katero je določilo, da ima nasprotni udeleženec stike z otrokoma pod nadzorom Centra za socialno delo X. (v nadaljevanju: CSD); o teh stikih mora CSD enkrat mesečno poročati sodišču, za primer kršitve tega dela začasne odredbe je sodišče določilo kazen in odredilo, da ta sklep velja največ tri mesece od prve izvedbe stika pod nadzorom (I., II., V. in VI. točka izreka); zavrnilo, kar je predlagateljica predlagala več ali drugače (III. točka izreka); oba udeleženca napotilo na trening starševskih veščin, ki se izvaja v okviru javnih socialnovarstvenih zavodov (IV. točka izreka); odločilo, da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve sklepa (VII. točka izreka) in naposled, da se odločitev o stroških pridrži do končne odločitve (VIII. točka izreka).

Pritožbeni postopek:

3.Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca. Predlagateljica izpodbija IV. točko sklepa glede napotitve nje na trening starševskih veščin in sklep v delu, kolikor je bil zavrnjen njen predlog, da se stiki pod nadzorom določijo za obdobje devetih mesecev (in ne zgolj treh, kot jih je sodišče prve stopnje določilo v izpodbijanem sklepu). Nasprotni udeleženec ne pove izrecno, v katerem delu sklep izpodbija, na koncu pritožbe pa predlaga, da sodišče sklep v celoti razveljavi.

4.Predlagateljica v pritožbi med drugim navaja, da je potrebna napotitev nasprotnega udeleženca na trening starševskih veščin, ni pa nobene potrebe za napotitev predlagateljice, ki je skupaj z otrokoma dejansko žrtev nasilja, ki ga izvaja nasprotni udeleženec. Predlagateljica je že vključena v obravnavo kot žrtev nasilja pri CSD v okviru socialnovarstvene storitve osebne pomoči, prav tako sodeluje s strokovno sodelavko C. C., ki je pristojna za obravnavo s področja nasilja. Vključena je tudi v socialnovarstvene storitve svetovalnice za Žrtve nasilja v družini pri Društvu življenje brez nasilja, z otrokoma pa tudi obiskuje družinskega terapevta. Predlagateljica je, za razliko od nasprotnega udeleženca, ki vključitev v socialnovarstvene programe odklanja, že vključena v zadostno število primernih oblik pomoči. Odločitev, da ukrep stikov pod nadzorom traja zgolj tri mesece, ni konkretno utemeljena in je ni mogoče preizkusiti. Ni podlage za sklepanje, da bosta otroka z nasprotnim udeležencem vzpostavila odnos, v katerem se bosta počutila varno in stabilno, že v treh mesecih od prve izvedbe stika, niti ni nujno, da bo do tega sploh prišlo, saj je vse odvisno od tega, ali bo nasprotni udeleženec imel ustrezen uvid v lastna nasilna dejanja. Iz poročila v prilogi C5 izhaja, da pri njem ni prepoznati niti namere po vključitvi v programe za delo s povzročitelji nasilja. V času treh mesecev nasprotni udeleženec niti treninga starševskih veščin ne more izvesti.

5.Nasprotni udeleženec je na pritožbo predlagateljice odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

6.Nasprotni udeleženec v pritožbi med drugim navaja, da je sodišče sklep izdalo, še preden mu je vročilo mnenje CSD in poročilo CSD z dne 4. 12. 2024. Nasprotni udeleženec je že v odgovoru na predlog in v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe pojasnil, kako so potekali stiki po odselitvi predlagateljice; pojasnil je tudi, kaj se je zgodilo ob različnih dogodkih, ki jih je očitala predlagateljica, pri čemer je navajala predvsem časovno zelo oddaljene dogodke. Tudi po izreku prepovedi približevanja so stiki potekali normalno. V pritožbi obširno opisuje, kako so potekali posamezni stiki. V zvezi z dogodkom 22. 11. 2024 pred Mercatorjem, ki je bil podlaga za izrek policijske prepovedi približevanja, med drugim navaja, da je bilo njeno vozilo parkirano le dve ali tri vozila stran od vozila nasprotnega udeleženca, zato ni možno, da predlagateljica ne bi videla, da je na parkirišču tudi vozilo nasprotnega udeleženca. Predlagateljica je obtožila nasprotnega udeleženca, da jo zasleduje, čeprav to ni resnično in je nasprotni udeleženec predložil dokazila, da je bil pred srečanjem s predlagateljico v trgovini. Ni v največjo korist otrok, da imata stike na način, kot je določeno z izpodbijanim sklepom. Nasprotni udeleženec po začetku tega postopka ni nikoli skušal vplivati na otroka, da bi prepričevala predlagateljico, da se vrne k njemu, niti ni otrokoma nikoli govoril, da bo naredil samomor.

7.Predlagateljica je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Odločitev pritožbenega sodišča - uvodno:

8.Pritožba predlagateljice je deloma utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

9.Res je, da sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu pred izdajo sklepa ni vročalo dveh dokumentov - poročila in mnenja CSD z dne 4. 12. 2024 (redna št. 28 in prilogi C5 ter C6), vendar mu ju je vročilo skupaj s sklepom (povratnica, pripeta k list. št. 72). Takšno postopanje je pri odločanju o začasni odredbi, kjer je poudarjena hitrost postopka in sodišče odloča tudi na podlagi nižjega dokaznega standarda (verjetnosti), dopustno in ne pomeni kršitev določb postopka.

10.Zaradi zagotovitve pravice do izjave lahko nasprotni udeleženec v zvezi s tema listinama podaja navedbe tudi v pritožbenem postopku (kar nenazadnje sam pravilno ugotavlja v pritožbi). Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik vsebine teh listin v pretežni meri ne izpodbija, temveč le obširno opisuje, kako so stiki potekali.

Glede stikov pod nadzorom:

11.Sodišče prve stopnje je razloge, zakaj je treba odrediti stike pod nadzorom, zapisalo v 9. do 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Med drugim je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec predlagateljici dne 22. 11. 2024, ko sta se srečala na parkirišču pred Mercatorjem v Y., grozil oziroma rekel, da se "leto 2025 zanjo ne bo dobro končalo," kar je bila tudi podlaga za izrek prepovedi približevanja v kazenskem postopku.

Predlog predlagateljice za podaljšanje ukrepa je bil zavrnjen s sklepom z dne 6. 12. 2024 (priloga C6); razlog za zavrnitev podaljšanja prepovedi je, da se je nasprotni udeleženec poboljšal oziroma ni kršil prepovedi približevanja. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je nasprotni udeleženec na stikih na otroka pritiskal, da naj se predlagateljica vrne k njemu (nasprotnemu udeležencu), otrokoma naj bi tudi grozil, da bo storil samomor. To ne izhaja le iz navedb predlagateljice, temveč tudi iz poročila Zdravstvenega doma Z., kjer je A. A. zdravniku povedal o svojih stiskah zaradi očetovih groženj in psihičnih pritiskov.

12.Iz Sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 000/2024 z dne 23. 11. 2024 (19. točka obrazložitve citiranega sklepa, priloga A9) izhaja, da policija in pozneje kazensko sodišče groženj predlagateljici nista ugotovila zgolj na podlagi enostranskih izjav predlagateljice, temveč tudi na podlagi priče D. D., sodelavke predlagateljice, ki je bila prisotna pri incidentu pred Mercatorjem. Grožnje predlagateljici s samomorom so potrjene z izpiski SMS sporočil, ki jih je predložila predlagateljica (priloga A10; npr. sporočili iz 21. avgusta).

13.V zvezi z dogodkom dne 22. 11. 2024 pred Mercatorjem nasprotni udeleženec v pritožbi zanika, da bi predlagateljici grozil, vendar ne poda sklenjene povesti o dogodku oziroma svoje inačice dogodka, predvsem ne pove, kaj sta se s predlagateljico pogovarjala ter kaj ji je on rekel. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je bil pred dogodkom v trgovini in da je torej do srečanja prišlo naključno, niti ni bistveno; povsem možno je, da bi tudi ob naključnem srečanju nasprotni udeleženec predlagateljici izrekel grožnje, ki jih je kazensko sodišče, kot zgoraj pojasnjeno, ugotovilo tudi s pomočjo priče dogodka.

14.Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na elektronski dopis z dne 9. 12. 2024 (priloga B5). V njem nasprotni udeleženec piše strokovni delavki CSD E. E. in zanika, da bi grozil predlagateljici pred Mercatorjem. Gre zgolj za zapis trditev nasprotnega udeleženca, torej v bistvu le drugačno obliko navedb, ki jih nasprotni udeleženec tudi sicer podaja v pritožbi, zato tak enostranski zapis, narejen s strani samega nasprotnega udeleženca, po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne more dokazovati, da groženj ni bilo. Tudi pritožbene navedbe, da je "na prvi pogled jasno, da to [grožnje] ni resnično" in da je predlagateljica skušala vplivati na sina A. A., ko mu je povedala, "kaj naj bi se zgodilo 22. 11. 2024," so komaj kaj več kot golo zanikanje, ki se ne sooči z razlogi izpodbijanega sklepa in ki ni podprto s konkretnimi dejstvi ter dokazi.

15.Tudi večkrat izpostavljena okoliščina, da stiki z otrokoma potekajo dobro in da so tako tudi potekali pred začasno prekinitvijo zaradi prepovedi približevanja, ne pomeni sama po sebi, da stiki pod nadzorom niso potrebni. Iz poročil CSD ter ugotovitev kazenskega sodišča izhaja, da je med udeležencema prihajalo do konfliktov; iz poročila CSD z dne 4. 12. 2024 (priloga C5) med drugim izhaja, da je predlagateljica s strani nasprotnega udeleženca vedno znova deležna vabljenj na "pogovor" in predlogov za obnovitev zveze, ki so glede na vse dogajanje v tej družini očitno nerealni. Nadalje je razvidno, da nasprotni udeleženec svojih ravnanj ne prepoznava kot nasilna in da še vedno ne sprejema dejstva, da je njuna zveza prenehala. Ugotovitev v zvezi s temi očitno nerealnimi pričakovanji in s tem povezanimi prizadevanji glede obnovitve zveze nasprotni udeleženec v pritožbi konkretizirano ne zanika. Navaja le, da "po začetku tega postopka" ni več poskušal vplivati na otroka, da bi prepričevala predlagateljico, da se vrne k njemu; iz povedanega izhaja, da je "pred" začetkom tega postopka to počel. Da se otroka zaradi teh njegovih predlogov, prošenj, posredovanj počutita nelagodno in pod pritiskom, je ugotovil CSD, izhaja pa tudi iz zdravnikovega poročila. Tako sodišče druge stopnje ne dvomi, da je nasprotni udeleženec vsaj občasno izvajal neprimerne pritiske na otroka, s katerimi je pri njiju povzročil stisko, poleg tega je tudi na javnem mestu grozil predlagateljici. Njegova nerealna pričakovanja glede obnovitve zveze in hkrati njegovi očitki predlagateljici, da mu skuša odtujiti otroka (glej poročilo CSD z dne 4. 12. 2024), ob hkratni nepripravljenosti, da se s svojimi neustreznimi vzorci ravnanja kritično sooči in si poišče strokovno pomoč, pomenijo nevarnost, da bi pri nekontroliranem predajanju otrok na stikih (ponovno) prišlo do nasilnih izpadov (verbalnih ali tudi realnih), zato je za varnost otrok potrebno, da se stiki izvajajo pod nadzorom. Ko in če bo nasprotni udeleženec postal bolj kritičen do svojih ravnanj in si tudi poiskal strokovno pomoč (kot mu je odrejeno z izpodbijanim sklepom), bo to lahko podlaga za širitev stikov. Sodišče druge stopnje je vpogledalo tudi zaupni zapis pogovora otrok na CSD z dne 21. 10. 2024 (redna št. 14), katerega vsebine zaradi varovanja zaupnosti ne more podrobneje povzemati, ugotavlja pa, da tudi vsebina tega pogovora ni v ničemer v opreki z zaključki sodišča prve stopnje.

16.Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o odreditvi stikov pod nadzorom pravilna, zato je pritožba nasprotnega udeleženca tozadevno neutemeljena.

17.Neutemeljena pa je tudi pritožba predlagateljice, ki izpodbija odločitev, da se stiki pod nadzorom odredijo (le) za tri mesece. Sodišče prve stopnje je navedlo zadosti razlogov za svojo odločitev (15. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer je treba upoštevati, da je postopek zavarovanja z začasno odredbo hiter, sodišče odloča s stopnjo verjetnosti, zato je lahko tudi obrazložitev manj podrobna. Izvajanje stikov pod nadzorom je dinamičen proces, v katerem ni mogoče vnaprej zanesljivo predvideti, kako se bo razvil. Odrejene ukrepe lahko sodišče v skladu z zakonskimi pogoji podaljša ali skrajša glede na razvoj situacije. Zato ni očitno nepravilna ali nerazumna odločitev sodišča prve stopnje, da (za začetek) stike pod nadzorom odredi za obdobje treh mesecev.

Glede napotitve na trening starševskih veščin:

18.Predlagateljica utemeljeno opozarja, da je napotitev na trening starševskih veščin namenjena tistemu od staršev, ki ima pomanjkljivosti oziroma težave pri izvrševanju svojih starševskih dolžnosti. Tak trening ni namenjen temu, da bi se med žrtvijo in povzročiteljem nasilja v družini vzpostavila komunikacija. Namen treninga starševskih veščin je starše naučiti prepoznati svoje vzorce nasilja, jih ustrezno spreminjati in sprejemati odgovornost za svoje vedenje.

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini

med drugim določa, da države pogodbenice sprejmejo ukrepe za vzpostavitev ali podporo programov za usposabljanje storilcev nasilja v družini, o nenasilnem vedenju v medosebnih odnosih, z namenom preprečevanja nadaljnjega nasilja in spreminjanja nasilnih vedenjskih vzorcev (prvi odstavek 16. člena Konvencije); nadalje je v tretjem odstavku istega člena določeno, da morajo pogodbenice pri zagotavljanju zgoraj navedenih ukrepov zagotoviti, da so varnost, podpora in človekove pravice žrtev [vsi poudarki Višjega sodišča v Ljubljani] glavna skrb in da se, kjer je to primerno, ti programi vzpostavijo in izvajajo v tesnem sodelovanju s strokovnimi službami za podporo žrtvam. Z 18. členom Konvencije je nadalje pogodbenicam naloženo, da morajo vsi sprejeti ukrepi temeljiti na celostnem pristopu, ki upošteva razmerje med žrtvami, storilci, otroci in njihovim širšim družbenim okoljem ter da morajo preprečevati sekundarno viktimizacijo žrtev nasilja v družini. V drugem odstavku 31. člena Konvencije je določeno, da pogodbenice [...] zagotovijo, da uveljavljanje pravice do obiskov [pod tem pojmom so zajeti tudi stiki v smislu slovenskega pravnega reda] ali skrbništva

ne ogrozi pravic in varnosti žrtev ali otrok.

20.Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (13. točka obrazložitve) le na kratko navede, da je [oba] udeleženca napotilo na trening starševskih veščin z namenom pomoči pri izvajanju stikov med mladoletnima otrokoma in nasprotnim udeležencem (to bi upravičevalo napotitev le nasprotnega udeleženca na trening) in z namenom reševanja "tako medsebojnih odnosov obeh udeležencev kot njunega odnosa do otrok." Predlagateljici sodišče prve stopnje ne očita, da ne bi imela ustreznih starševskih veščin, še manj, da bi bila kakorkoli nasilna do otrok. Prav tako ne pojasni, v čem naj bi bil njen odnos do otrok problematičen - in celo do te mere, da ga je treba "reševati" s strokovnim usposabljanjem.

21.Napotitev predlagateljice na trening starševskih veščin z namenom razširitve komunikacije med udeležencema oziroma reševanja "medsebojnih odnosov," kot je zapisano v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, je glede na zgoraj povzete določbe Istanbulske konvencije v nasprotju z osnovnima načeloma Konvencije - varstvom žrtve in preprečevanjem sekundarne viktimizacije. Iz izpodbijanega sklepa in spisa vsaj s stopnjo verjetnosti izhaja, da je predlagateljica žrtev nasilja, nasprotni udeleženec pa njegov izvajalec. Torej je nasprotni udeleženec tisti, ki mora spremeniti določene vzorce ravnanja in vedenja, in ne predlagateljica.

22.Zato je sodišče druge stopnje pritožbi predlagateljice deloma ugodilo in izpodbijani sklep v IV. točki izreka spremenilo tako, da je odreditev napotitve na trening starševskih veščin glede predlagateljice razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku

v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku

).

23.Nasprotni udeleženec odločitve glede njegove napotitve na trening starševskih veščin v pritožbi sploh ne izpodbija. Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa tega dela odločitve po uradni dolžnosti pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je nasprotnega udeleženca treba napotiti na trening starševskih veščin.

24.Glede na vse povedano in ker pritožbeno sodišče v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo predlagateljice (glede trajanja stikov pod nadzorom) in v celoti pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

25.Ker gre za postopek zavarovanja znotraj odprtega nepravdnega postopka, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1

Ukrep je bil izrečen dne 22. 11. 2024 s strani Policijske postaje Y. in podaljšan za 15 dni s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 000/2024 z dne 23. 11. 2024 (priloga A9).

2

Imenovana tudi Istanbulska konvencija, v nadaljevanju Konvencija.Objavljena na: < https://rm.coe.int/168008482e >

3

Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

4

Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

Zveza:

Konvencije, Deklaracije Resolucije

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) - člen 16, 18, 31

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 163

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.