Jedro

Zaradi nadaljevanja gradnje po izdaji ustavitvene odločbe je ne glede na razloge in gradbeno fazo možno izdati odločbo o odstranitvi objekta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo urbanistične inšpekcije Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko občine Kranj št. .... z dne 4.11.1992, s katero je prvostopni organ odredil, da morata investitorja v roku desetih dni po prejemu odločbe odstraniti prizidek na jugozahodni strani obstoječe stanovanjske hiše, ki ga sestavljata pritličje v zunanjih tlorisnih dimenzijah 4,30 m x 8,70 m z armiranobetonsko ploščo nad pritličjem ter mansarda, tlorisne velikosti 5,20 m x 8,70 m z višino od armiranobetonske plošče do kapi strehe dvokapnice 1,40 m ter balkonom na južni strani mansarde širine 0,80 m na zemljišču s parc. št. 187/1 k.o. ... ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. Nadalje je odločil, da se s to odločbo nadomesti odločba urbanistične inšpekcije Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko št. ...

z dne 6.10.1992. Odločil je tudi, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe.

V tožbi tožeči stranki navajata, da ne soglašata z odločitvijo tožene stranke. Predvsem menita, da pogoji za rušenje pritličja niso več izpolnjeni, saj je objekt že v tretji gradbeni fazi, kar pomeni, da je že pokrit s streho, kot je to razvidno iz priloženih fotografij. Poleg tega prvostopenjski organ pri izdaji izpodbijane odločbe ni upošteval dejstva, da je sporna gradnja v gabaritnih mejah že izdanega lokacijskega dovoljenja. Čeprav lokacijsko dovoljenje še ni pravnomočno, je pa že dokončno, proti njemu pa je sprožil upravni spor nagajivi sosed, ki s tem skuša tožnikoma povzročiti čim več težav. Ker bi z izvršitvijo izpodbijane odločbe tožnikoma nastala velika škoda predlagata, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90), ki je veljal v času odločanja tožene stranke, je v 1. odstavku 74. člena določal, da organ urbanistične inšpekcije odredi, da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja, ali brez odločbe o dovolitvi priglašenih del na območju, kjer je sicer graditev dovoljena. V 3. odstavku istega člena pa je bilo določeno, da v primeru, če investitor nadaljuje delo kljub izdanemu ukrepu iz 1. odstavka 1. člena ali če za urejanje prostora pristojni upravni organ lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o dovolitvi priglašenih del zavrne, ali če investitor v roku ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje oziroma ne priglasi nameravane graditve, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt oziroma del objekta odstrani na investitorjeve stroške ter vzpostavi prejšnje stanje.

Tožena stranka je v upravnem postopku pravilno ugotovila, pa tudi tožnika sama v tožbi tega ne zanikata, da sta po izdaji odločbe številka ... z dne 11.6.1992, s katero je bila odrejena ustavitev začete gradnje prizidka na jugovzhodni strani obstoječe stanovanjske hiše v zunanjih tlorisnih dimenzijah 8,70 x 4,30 m na zemljišču parcele številka 187/1 k.o. ... do pridobitve pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, nadaljevala z gradnjo in to kljub temu, da jima še ni uspelo pridobiti lokacijskega dovoljenja. Ker sta z gradnjo nadaljevala, pri čemer za odločitev ni pomembno, iz kakšnih razlogov sta to počela in v kakšni gradbeni fazi je bil objekt, je tožena stranka pravilno zaključila, da so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za izdajo odločbe, s katero jima je bilo naloženo, da sporni objekt odstranita. Ker je bila odločba izdana na podlagi veljavnih predpisov, je sklicevanje tožnikov na to, da že posedujeta sicer dokončno lokacijsko dovoljenje, ki pa še ni pravnomočno, za samo odločitev o stvari povsem nepomembno.

Če sta tožnika tekom postopka pridobila že tudi pravnomočno lokacijsko dovoljenje in če izvršba še ni bila opravljena, ima tudi naknadna pridobitev pravnomočnega lokacijskega dovoljenja značaj izpolnitve pogojev, kot je to določeno v 281. členu zakona o splošnem upravnem postopku in v katerem je določeno, da se v takem primeru upravna izvršba ustavi. Ker bi torej na sporno odločitev urbanističnega inšpektorja lahko vplivalo samo dejstvo o pridobitvi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, tega pa v trenutku vodenja postopka pri toženi stranki tožnika nista imela, je izpodbijana odločba po presoji sodišča zakonita.

Sodišče je zato zavrnilo tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).