Jedro

Ob tem, ko v zvezi s tem prekrškom iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja le, da je storilec žaljive besede zoper policista B. B. izrekel policistu A. A., ki se je kot dežurni policist javil na storilčev klic na policijsko postajo, pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi v zvezi z obstojem zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 pomanjkljivi, saj iz obrazložitve ne izhaja, zakaj šteje sodišče opisan dogodek (javljanje na dežurni telefon na policijski postaji) za uradno poslovanje oziroma za izvrševanje zakonskih pooblastil policista A. A, prav tako pa ni razvidno, kako je storilčevo žaljenje policista B. B. povezano s tem "uradnim poslovanjem" policista A. A.

Ker je glede na dikcijo prekrška po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1 mogoče sklepati, da se s to določbo varuje zakonite odredbe uradnih oseb na kraju samem, torej ob nekem uradnem poslovanju, se tudi v zvezi s to odločitvijo izkaže izpodbijana odločitev za pomanjkljivo obrazložena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) in potrdilo izpodbijani plačilni nalog (PN) ter storilca oprostilo plačila stroškov postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje storilec ter pri tem vsebinsko uveljavlja pritožbene razloge po 1., 2. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi.

3.V odgovoru na pritožbo prekrškovni organ nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Prekrškovni organ je s plačilnim nalogom z dne 13. 1. 2021 storilca spoznal za odgovornega storitve uvodoma navedenih prekrškov, ker se je dne 13. 1. 2021 ob 7.02 uri (-) nedostojno vedel do uradne osebe pri uradnem poslovanju, saj je poklical na policijsko postajo in dežurnemu policistu A. A. dejal, da je policist B. B. smrkovec neizobražen, da imamo take neotesance v policiji, da se gre frajerja, da nas jebe in da je malinovec in (-) ker v istih krajevnih in časovnih okoliščinah ni upošteval odrejenega zakonitega ukaza uradne osebe, saj mu je bilo za vse te žalitve s strani policista A. A., da preneha z žaljenjem policistov, vendar je kljub temu z žalitvami nadaljeval, zato je policist A. A. prekinil telefonsko zvezo.

6.V vloženi ZSV je storilec zanikal nedostojno vedenje in posledično neupoštevanje ukaza uradne osebe ter zatrjeval, da je le podal kritiko na stanje v policiji ter kot dokaz svojih trditev predlagal pridobitev tonskega posnetka s strani telefonskega pogovora.

7.Sodišče prve stopnje je glede na take navedbe v ZSV dopolnilo dokazni postopek v okviru katerega je zaslišalo storilca, policista A. A., policista C. C., policista Č. Č., policista D. D. ter vpogledalo v listine spisa. Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, (-) da je storilec naklepno izrekel žaljive besede zoper policista B. B. ter (-) da storilec kljub odrejenemu zakonitemu ukazu policista A. A., naj preneha z žalitvami, le tega naklepno ni upošteval in je z žalitvami nadaljeval.

8.Prekršek po drugem dostavku 7. člena ZJRM-1 stori, kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju.

Skladno z odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (VS RS) IV Ips 23/2029 je za uradno poslovanje šteti izvrševanje zakonskih pooblastil, ki jih imajo uradne osebe, kvalificirana oblika prekrška po 7. členu ZJRM-1 pa je namenjena zaščiti uradnih oseb, ki izvršujejo zakone oziroma podzakonske predpise.

Pooblastila policije ureja Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) v 33. členu.

Ob tem, ko v zvezi s tem prekrškom iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja le, da je storilec žaljive besede zoper policista B. B. izrekel policistu A. A., ki se je kot dežurni policist javil na storilčev klic na policijsko postajo, pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi v zvezi z obstojem zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 pomanjkljivi, saj iz obrazložitve ne izhaja, zakaj šteje sodišče opisan dogodek (javljanje na dežurni telefon na policijski postaji) za uradno poslovanje oziroma za izvrševanje zakonskih pooblastil policista A. A., prav tako pa ni razvidno, kako je storilčevo žaljenje policista B. B. povezano s tem "uradnim poslovanjem" policista A. A. Ker iz razlogov sodišča prve stopnje v zvezi s prekrškom po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 izhaja le ugotovitev, da se je storilec v telefonskem pogovoru s policistom A. A., nedostojno vedel do policista B. B., je izpodbijana odločitev v tem delu obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.

9.Prekršek po določbi prvega odstavka 22. člena ZJRM-1 stori, kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je policist A. A., ki je storilcu ukazal, naj preneha z žalitvami, nato telefonsko zvezo s storilcem, ki je žalil policista B. B., prekinil.

Ker je glede na zgoraj povzeto dikcijo tega prekrška mogoče sklepati, da se s to določbo varuje zakonite odredbe uradnih oseb na kraju samem, torej ob nekem uradnem poslovanju1, se tudi v zvezi s to odločitvijo izkaže izpodbijana odločitev za pomanjkljivo obrazložena.

10.Ob navedenem je izkazana absolutno bistvena kršitev določb postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1). Ker jo pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, je brez spuščanja v presojo nadaljnjih pritožbenih navedb pritožbi storilca ugodilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1).

11.V ponovljenem postopku, ko bo imelo pred očmi zgoraj izpostavljene iztočnice, bo moralo prvostopno sodišče znova odločiti o utemeljenosti storilčeve ZSV in pri tem navesti razloge o vseh zakonskih znakih storilcu očitnih prekrškov. Pri tem naj bo pozorno, ali morebiti konkretizacija prekrška ne predstavlja prekršek pod kakšno drugo pravno kvalifikacijo. Opis dejanja, da je storilec po dežurnem telefonu žalil enega izmed policistov (ki niti ni bil prisoten) in s tem kljub drugače ukazanemu ni prenehal, morda niti ne zadostuje za zaključek, da se je storilec nedostojno vedel do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter da na kraju samem ni upošteval zakonitega ukaza uradne osebe.

-------------------------------

1Primerjaj: VSRS Sodba I Ips 62103/2012, VSRS Sodba IV Ips 10/2009.