Jedro

Predpostavke za vložitev nasprotne tožbe so v 189. členu ZPP določene alternativno in je nasprotno tožbo mogoče vložiti, če je izpolnjena ena izmed njih. Toženec lahko svojo terjatev pobota ali jo vtožuje z nasprotno tožbo. Do pobota bo potem prišlo šele v izvršbi. V predmetni zadevi bi se terjatev tožeče stranke in nasprotna terjatev tožene stranke eventualno ne smele pobotali, če bi obveljalo določilo iz 7.2. točke Splošnih pogojev poslovanja v mednarodnem cestnem tovornem prometu. Tam je namreč določeno, da kakršnokoli pobotanje med voznino in možnim dolgovanjem prevoznika ni dovoljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr.št. I Pg 432/94-20 z dne 18.4.1996 razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z napadenim sklepom ni dovolilo nasprotne tožbe tožene stranke. Pravni temelj tožbenega zahtevka v nasprotni tožbi (odškodnina zaradi zamude pri prevozu) je, po mnenju prvostopnega sodišča, povsem drugi kot v tožbi (prevoznina), zato ni predpostavk za obravnavanje nasprotne tožbe.

Tožena stranka se je zoper prvostopni sklep pravočasna pritožila, iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka z navedbo, da je v 189. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP določeno, da je nasprotno tožbo mogoče vložiti do konca glavne obravnave, če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali če se ta dva zahtevka lahko pobotata ali če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. Predpostavke za vložitev nasprotne tožbe so naštete alternativno in ne kumulativno, terjatvi obeh pravdnih strank pa se lahko medsebojno pobotata, zato je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je pritožbenim navedbam, da so predpostavke za vložitev nasprotne tožbe v 189. členu ZPP določene alternativno in je nasprotno tožbo mogoče vložiti, če je izpolnjena ena izmed njih.

Toženec lahko svojo terjatev pobota ali jo vtožuje z nasprotno tožbo.

Do pobota bo potem prišlo šele v izvršbi (glej Juhart: Civilno procesno pravo FLRJ, Lj. 1961, str. 300).

V predmetni zadevi bi se terjatev tožeče stranke in nasprotna terjatev tožene stranke eventualno ne smele pobotali, če bi obveljalo določilo iz 7.2. točke Splošnih pogojev poslovanja v mednarodnem cestnem tovornem prometu. Tam je namreč določeno, da kakršnokoli pobotanje med voznino in možnim dolgovanjem prevoznika ni dovoljeno.

Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 28.3.1996 opozorila na navedeno določilo splošnih pogojev, prvostopno sodišče pa se do te navedbe ni opredlilo in je preuranjeno odločilo o nasprotni tožbi.

Pritožba je zato utemeljena.

V nadaljevanju postopka bo moralo prvostopno sodišče presoditi, ali je navedeno določilo splošnih pogojev v skladu z Konvencijo o pogodbah v mednarodnem cestnem prevozu in s 142. in 143. členom Zakona o obligacijskih razmerjih ter glede na odločitev nadaljevati postopek.

Tožena stranka pritožbenih stroškov ni zaznamovala.