Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Starša si morata prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev oziroma s starši. Tako mora starš, ki izvaja stike, pri tem izvajati skrb in odgovornost do otroka in mu nuditi primerno vzgojno vodstvo in vzpodbudo pri razvoju (7. člen DZ). Ravnanje v korist otroka pa vključuje tudi dolžnost drugega starša, da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka (drugi odstavek 141. člena DZ).
Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo predlagatelju denarno kazen v višini 300 EUR (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka). Prav tako je zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe (III. točka izreka). Po uradni dolžnosti je izdalo začasno odredbo, s katero je uredilo stike mld. A. A. z materjo vsako sredo ter vsak drugi vikend od petka do nedelje ob pogoju, da se v času stikov otrokov oče umakne iz skupne stanovanjske hiše in omogoči materi, da je na stikih sama s sinom. Stike z očetom pa je uredilo vsak ponedeljek, torek in četrtek ter vsak drugi vikend od petka do nedelje ob pogoju, da se v času stikov otrokova mati umakne iz skupne stanovanjske hiše in omogoči, da je oče na stikih sam s sinom. Za primer kršitve začasne odredbe je zagrozilo z denarno kaznijo v višini 500 EUR in odločilo, da velja začasna odredba do pravnomočne odločitve in da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (IV. točka izreka).
2. Zoper I. točko izreka (odločitev o kazni) se pritožuje predlagatelj. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče ni navedlo, katera so konkretna ravnanja predlagatelja, ki naj bi nasprotni udeleženki onemogočila izvajanje stikov. Predlagatelj nasprotni udeleženki nikoli ni preprečeval stikov ali jih oviral. Predlagatelj ne zanika, da se v času stikov nasprotne udeleženke s sinom včasih nahaja v dnevni sobi, a ne z namenom, da bi motil ali prekinil stik, pač pa zgolj naključno. Predlagatelj sina vzpodbuja k stikom, vendar ga na stike ne sili, saj jih sin ne mara. Nasprotna udeleženka je imela s sinom stike, ki niso bili onemogočeni. Nekvaliteten stik matere s sinom ni posledica morebitne občasne navzočnosti predlagatelja v istem prostoru, kjer se izvršuje stik, ampak dejstva, da nasprotna udeleženka s sinom ne zmore vzpostaviti poglobljenega čustvenega odnosa. Namesto da nasprotna udeleženka vztraja s sinom v dnevni sobi pred televizorjem oziroma na telefonu, naj ga povabi na druženje v naravo ali k družbenim aktivnostim. Razumljivo je, da se je predlagatelj odzval, kadar ga je otrok v času stikov z materjo poklical in želel njegovo pomoč. Predlagatelj na ta način razbremeni celotno situacijo, saj bi se otrok še bolj zaprl vase in odtegnil od matere. Predlagatelj nikoli ni ravnal z zavestjo ali namenom, da bi onemogočil stik med otrokom in materjo, zato niso podani pogoji za izrek denarne kazni.
3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Starša si morata prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev oziroma s starši. Tako mora starš, ki izvaja stike, pri tem izvajati skrb in odgovornost do otroka in mu nuditi primerno vzgojno vodstvo in vzpodbudo pri razvoju (7. člen Družinskega zakonika; DZ). Ravnanje v korist otroka pa vključuje tudi dolžnost drugega starša, da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka (drugi odstavek 141. člena DZ).
6. Upoštevaje vodila citiranih norm in največjo otrokovo korist je odločilo tudi prvostopenjsko sodišče in z izpodbijanim delom prvostopenjske odločbe kaznovalo predlagatelja z denarno kaznijo, saj je ugotovilo, da je predlagatelj kršil začasno odredbo s 16. 1. 2020, nasprotna udeleženka pa zaradi njegovih ravnanj ni mogla izvajati stikov z mladoletnim sinom tako, kot je bilo določeno v začasni odredbi.
7. Sodišče je ugotovilo vsa odločilna pravnorelevantna dejstva, zaključki, ki jih je na njihovi podlagi napravilo, pa so pravilni. Pravilno je uporabilo tudi materialno pravo ter ni kršilo določil postopka. Iz podatkov spisa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, katera ravnanja predlagatelja ovirajo stike nasprotne udeleženke z mladoletnim sinom. Razlogi so razvidni iz izpodbijanega sklepa, mogoče jih je preveriti in med seboj niso v nasprotju. Zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
8. Pritožbeno sodišče je že v razlogih sklepa s 26. 8. 2020 obrazložilo, da pomeni ravnanje v korist otroka dolžnost drugega starša, da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka in da tako ravnanje ne nalaga le, da mora roditelj opustiti vplivanje na otroka, ki povzroča njegov odpor do stikov, ampak je dolžan tudi aktivno ravnati, predvsem pa ne sme med stiki, ki potekajo, posegati v skupni odnos starša, ki stike izvaja in otroka. Pritožbeno sodišče je že v sklepu s 26. 8. 2020 naložilo predlagatelju, naj se s stikov odstrani, če se ne more vzdržati poseganja v odnos med nasprotno udeleženko in sinom v času, ko imata stik.
9. Nasprotna udeleženka je nanizala vrsto dogodkov v obdobju od februarja 2020 do konca maja 2020 (začasna odredba je bila izdana 16. 2. 2020), ko je predlagatelj posegal v stike, ki jih je imela s sinom. Prvostopenjsko sodišče je njenim navedbam sledilo in štelo, da je predlagatelj z navedenimi dejanji kršil začasno odredbo. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je predlagatelj v obravnavanem obdobju posegal v stike nasprotne udeleženke s sinom tako, da je bil prisoten na stiku, ki ga je imela nasprotna udeleženka s sinom, in tudi posegal v njun odnos. V času, ko je potekal stik, se je tako nahajal v dnevni sobi ali v kuhinji, oz. tam, kjer je potekal stik, otroku je pripravljal hrano in se ni odmaknil od njega. Dogovarjal se je za skupne aktivnosti z otrokom v času, ko je imela stike nasprotna udeleženka. Poleg tega pa je sina prepričeval, da ima lahko stik z materjo (le), če si ga želi.
10. Predlagatelj v pritožbi navaja, da je nekvaliteten stik posledica materine nezmožnosti vzpostavitve poglobljenega čustvenega odnosa s sinom in svetuje, naj stike v hiši nadomešča s stiki v naravi. Navaja še, da je njegova navzočnost v času stikov zgolj naključna. Pritožbeno sodišče takim navedbam ne sledi, saj niso prepričljive. Gre za predlagateljevo sprenevedanje, da se ravno v času stikov med nasprotno udeleženko in sinom nahaja v istem prostoru, pri čemer ni le navzoč, ampak v stike tudi aktivno posega, če oceni, da je to potrebno. To pomeni, da stike tudi nadzira, s čimer si je vzel pravico, ki je nima.
11. Vsak od roditeljev ima pravico do kvalitetnih stikov z otrokom, tudi otrok ima pravico do kvalitetnih stikov z vsakim roditeljem. Predlagatelj s svojimi ravnanji to nasprotni udeleženki in sinu onemogoča. Njegovo vzpodbujanje, naj se sin sam odloči, če bo šel na stik z materjo, nasprotuje ravnanju, ki mu ga nalaga drugi odstavek 141. člena DZ. Na tak način povzroča pri otroku stisko in konflikt lojalnosti.
12. Prvostopenjsko sodišče je imelo zato tudi po oceni pritožbenega sodišča vso podlago za zaključek, da je predlagatelj z ravnanji od 20. 1. 2020 do konca maja, ko je bil prisoten na stikih, ki jih je imela nasprotna udeleženka s sinom, in je vanje posegal, stike onemogočal in s tem kršil začasno odredbo s 16. 2. 2020. Pri tem ni pomembno, da predlagatelj stikov ni preprečil oz. onemogočil, kar trdi v pritožbi. Za kršitev je dovolj, da jih je onemogočal. Iz zaslišanja predlagatelja s 7. 10. 2020 izhaja, da otroka vzpodbuja, naj se sam odloči, če gre na stik z materjo (zadnji odstavek na l. št. 221), zato pritožbena navedba, da sodišče ni imelo podlage za tak zaključek, ni utemeljena.
13. Predlagatelj nima nobene pravice nadzorovati in ocenjevati stikov nasprotne udeleženke s sinom in vanje posegati. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bil otrok kakorkoli ogrožen med stiki z materjo, niti da bi potrebovala kakršno koli pomoč pri izvajanju stikov. Ker se predlagatelj očitno ne more zadržati, da ne bi posegel v stik nasprotne udeleženke s sinom, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je predlagatelju z novo začasno odredbo odredilo, naj se v času, ko ima nasprotna udeleženka stik s sinom, umakne. Enako je naložilo nasprotni udeleženki, ki s tem očitno nima nobenih težav.
14. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani del sklepa potrditi.