Starejšemu mladoletniku je bil v novem postopku namesto ustavitve izrečen enoten vzgojni ukrep strožjega nadzorstva organa socialnega varstva, ki je bil že v teku, ker obe zadevi na prvostopenjskem sodišču nista bili združeni, čeprav sta bila pripravljalna postopka predlagana v razdobju šestih mesecev.
Pritožbi okrožne državne tožilke se delno ugodi in se starejšemu mladoletniku V. M. za dve kaznivi dejanji grdega ravnanja po I. odstavku 146. člena KZ, opisani v razlogih izpodbijanega sklepa, ter v zvezi s pravnomočno izrečenim vzgojnim ukrepom nadzorstva organa socialnega varstva za kaznivo dejanje grdega ravnanja po I. odstavku
146. člena KZ pod opr. št. Km /2004 Okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 2004, na podlagi II. odstavka 85. člena KZ, izreče enoten vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva. Sicer se pritožba v preostalem delu zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, izrečen starejšemu mladoletniku D. F.
Z uvodoma navedenim sklepom je bil starejšemu mladoletniku D. F. zaradi dveh kaznivih dejanj izsiljevanja po I. odstavku 218. člena KZ izrečen vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva z dodatnim navodilom po 7. točki II. odstavka 77. člena KZ, da se zdravi v ustrezni ustanovi, zoper starejšega mladoletnika V. M. pa je bil iz razlogov smotrnosti ustavljen kazenski postopek zaradi dveh kaznivih dejanj grdega ravnanja po I. odstavku 146. člena KZ. S stroški postopka je bil obremenjen proračun. Proti takšni odločitvi se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka, in sicer v delu, ki se nanaša na starejšega mladoletnika V. M. zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, v delu, ki se nanaša na starejšega mladoletnika D. F., pa zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Višja državna tožilka svetnica O. Š.-K. je v svojem pisnem mnenju, ki ga je podala na podlagi drugega odstavka 377. člena ZKP dne 11.1.2005, predlagala ugoditev pritožbi, vendar na ta predlog, ki je bil poslan obema starejšima mladoletnikoma in obema zagovornicama, ni bilo odgovora. Pritožba je le delno utemeljena. Pritožbeno sodišče je po pregledu podatkov kazenskega spisa ter priloženega spisa Km /2004 zoper starejšega mladoletnika V. M., ki ga je samo pribavilo, le delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo, pri čemer je starejšemu mladoletniku V. M. izreklo na podlagi II. odstavka 85. člena KZ enoten vzgojni ukrep. Pri tem je treba opozoriti na zapisnik o seji senata sodišča prve stopnje na listovnih št. 61 in 62. Iz tega zapisnika je razvidno le, da je tožilstvo ocenilo, da dejansko stanje v zadevi ni razčiščeno v tolikšni meri, da bi se zadeva zaključila in je predlagalo zaslišanje V. M. Očitno pa je bil ta predlog tožilstva zavrnjen, tako da je potem modificiralo predlog za izrek vzgojnega ukrepa tako, da je ravnanji starejšega mladoletnika D. F. pravno opredelilo kot dvoje kaznivih dejanj izsiljevanja po I. odstavku 218. člena KZ, glede protipravnih ravnanj starejšega mladoletnika V. M. pa spremenilo pravno opredelitev kaznivega dejanja tako, da naj bi storil le dve kaznivi dejanji grdega ravnanja po I. odstavku 146. člena KZ. Pri tem je tožilka ocenila, da sta obe kaznivi dejanji obema mladoletnikoma dokazani in predlagala, naj senat sam odloči, kakšen vzgojni ukrep bo V. M. izrečen, za starejšega mladoletnika D. F. pa je bil predlagan nadzorstveni vzgojni ukrep z dodatnim navodilom obveznega zdravljenja. Temu predlogu glede starejšega mladoletnika D. F. je sodišče prve stopnje oziroma mladoletniški senat sledil in mu izrekel vzgojni ukrep, tako kot je bilo predlagano. Sicer tožilstvo sedaj navaja v svoji pritožbi, da je bilo to prisiljeno storiti, vendar take navedbe v pritožbi pritožbeno sodišče ne more upoštevati, kajti iz poteka seje, kot je bila citirana, in ravnanja navzoče tožilke, pritožbeno sodišče ne ugotavlja, da bi bila zoper njo na seji izvajana kakršnakoli sila. Zato je pritožbo, češ da naj bi sedaj lahko obravnavani dejanji opredelila celo po III. odstavku 218. člena KZ, zavrnilo. Ker pa sta obe kaznivi dejanji starejšemu mladoletniku V. M., kot je to razvidno iz razlogov izpodbijanega sklepa dokazani, v kar tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, saj so navedbe sodišča prve stopnje oziroma mladoletniškega senata v zvezi s tem sprejemljive, pa je pritožbeno sodišče samo pribavilo prejšnji pravnomočni spis zoper tega starejšega mladoletnika, iz katerega je ugotovilo, da mu je bil 11.5.2004, to je nekaj mesecev prej, izrečen vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ki je postal pravnomočen 22.6.2004 in ki je v teku, kot izhaja iz dopisa v tem spisu z dne 11.1.2005, ki ga je sestavil Center za socialno delo Trbovlje dne 7.1.2005. Ta starejši mladoletnik se je namreč že vrnil iz Makedonije in sodeluje pri izvajanju vzgojnega ukrepa. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da v obravnavani zadevi niti ni potrebno zaslišati ponovno starejšega mladoletnika V. M., ki je obe kaznivi dejanji, ki sta se mu očitali, priznal, tako da je ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje glede obstoja obeh kaznivih dejanj in pa vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva, ki je v teku in ki se očitno izvršuje, odločilo, da se temu starejšemu mladoletniku tudi za ti dve, sedaj obravnavani kaznivi dejanji, izreče na podlagi navedenih predpisov, ki narekujejo postopanje v takih primerih, enoten vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva in tako v bistvu pritožbi okrožne državne tožilke deloma ugodilo. V preostalem pa jo zavrnilo kot neutemeljeno, kajti sedaj v pritožbi ni moč zahtevati strožje opredelitve obravnavanih kaznivih dejanj, kajti pritožnica je imela to možnost na seji senata, vendar je ni izkoristila.