Jedro

Vrhovno sodišče RS je v zvezi z vprašanjem obračuna bruto zneska ter odvoda davkov in prispevkov v istovrstnih zadevah, že zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni tako, da se v I. točki izreka zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna v korist tožnika obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka za čas od 30. 9. 2012 do 29. 3. 2013 na neto osnovo 4.058,56 EUR ter od bruto zneska odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke.

II. Tožnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, toženi stranki pa je dolžan v 15 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 175,57 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna v korist tožnika obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka za čas od 30. 9. 2012 do 29. 3. 2013 na neto osnovo 4.058,56 EUR ter od bruto zneska odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke, v 8 dneh, pod izvršbo (I. točka izreka), mu plačati znesek 5.040,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 4. 2017 dalje do plačila, v 8 dneh, pod izvršbo (II. točka izreka) in povrniti stroške postopka v višini 601,25 EUR, v roku 8 dni, nato z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo (dejansko zoper I. točko izreka sodbe) se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na 1. alinejo drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Ur. l. RS, št. 14/09 in nasl.). Navaja, da se prispevki, davki in druge dajatve ter obveznosti, ki bremenijo plače pripadnika v času opravljanja vojaške službe, obračunajo na podlagi plače, ki bi jo tožnik prejemal, če bi opravljal delo v Republiki Sloveniji. Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 1372011 in nasl.) so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. Glede prispevkov se pritožba sklicuje na 3. do 7. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV, Ur. l. RS, št. 5/96 in nasl.) in na 144. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in nasl.), iz katerih ne izhaja, da bi se od odškodnine plačevali prispevki. Prispevki od t. i. slovenske plače so bili plačani, zato bi ponovno plačilo prispevkov predstavljalo dvakratno plačilo prispevkov za isti dohodek. Sodišče je odškodnino napačno obrutilo. Tudi ni pravilno, da je plačilo dohodnine določilo nad dosojeno odškodnino in ne od dosojene odškodnine. Zato je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni v delu, ki se nanaša na plačilo davkov in prispevkov oziroma, da sodbo v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe glede na uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje navedenih bistvenih kršitev določb postopka ni storilo, je pa na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Tožnik je bil kot pripadnik stalne sestave Slovenske vojske napoten na opravljanje nalog v tujini od 30. 9. 2012 do 29. 3. 2013. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da mu tožena stranka v tem času ni omogočila izrabe tedenskega počitka (neprekinjeni 24-urni počitek), in sicer v trajanju 22 dni. Zato mu je, upoštevanje tožnikovo povprečno mesečno plačo v spornem obdobju 4.012,88 EUR neto, prisodilo odškodnino v višini 5.040,92 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje (II. točka izreka). Pri tem je pravilno upoštevalo določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS -1, Ur. l. RS 42/2002 in nasl.), Zakona o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/1994 in nasl.), Zakona o službi v slovenski vojski (ZSSloV, Ur. l. RS, št. 68/07 in nasl.) ter tudi drugi odstavek 8. člena Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini, da pripadniku stalne sestave v času opravljanja nalog v tujini pripada en dan tedenskega počitka, ki ga lahko izkoristi le na območju države, v kateri opravlja naloge.

7. Glede na novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS pa pritožba utemeljeno izpodbija odločitev v I. točki izreka sodbe, ki se nanaša na vprašanje obračuna bruto zneska ter na odvod davkov in prispevkov. Vrhovno sodišče RS je ravno v zvezi s tem vprašanjem v istovrstnih zadevah1, zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni.

8. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je sporni del zahtevka zavrnilo.

9. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela v celoti, ji je tožnik, ki krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, v skladu z določili Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka - 375 točk za pritožbo in 2 % materialne stroške, kar znese 175,57 EUR s pp (154. in 165. člen ZPP).

1 Npr. v sodbi VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018, v kateri je glede narave terjatve pojasnilo, da gre za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbenih obveznosti.